Franja

qué kaj?; kako! kakšen (v vzklikih)

¿qué dices? kaj praviš
¿por qué? zakaj?
¿qué tal? kako je? kako ti (Vam) gre
¿qué tal su marido? kako gre Vašemu soprogu?
no sé qué decir ne vem, kaj naj rečem
tengo de qué vivir imam dovolj, da lahko živim
no sabe de qué (pop) nima pojma o tem!
sin qué ni para (ali por) qué brez vzroka; meni nič tebi nič!
el qué dirán govoričenje ljudi
¡qué vista! kakšen pogled!
¡qué demonio(s) me importa a mí! kaj me briga! meni je vseeno!
¡a mí qué! kaj me (to) briga!
¡qué cosa! (Am) neverjetno; no, no!
¡pues qué! še tega se je manjkalo! seveda!
¡pues y qué! zakaj pa ne?; še daleč ne!

quedar pre-, za-ostati, ostati; obstajati, nahajati se

quedar atrás zaostati
quedar bien (mal) dobro (slabo) odrezati se (pri poslu); dobro (slabo) pristajati (obleka)
quedar huérfano osiroteti
quedar muerto na mestu mrtev ostati
quedar viudo ovdoveti
todo queda como antes vse ostane pri starem
quedomos iguales smo bot
no te quede duda que... bodi prepričan, da ...
quedar debiendo ostati dolžan
queda entendido que... samo po sebi se razume, da ...
le quedaría muy reconocido bil bi Vam zelo hvaležen
quedó condenado a bil je obsojen na
según queda dicho kot rečeno
quedar impuesto de biti na tekočem o
quedé absorto (fig) onemel sem
no quedar a deber nada ničesar ne ostati dolžan
¡quede V. con Dios! zbogom!
quedar de más preostati
quedar de pie obstati, ustaviti se
quedamos de V. afmos. y S.S. ostajamo z odličnim spoštovanjem (zaključek pisma)
quedar en a/c zediniti se o
quedamos en ello ostanemo pri tem; velja!
¿en qué quedamos? pri čem smo? kako je s stvarjo?
quedar en vigor veljati, biti (ostati) v veljavi
la duda queda en pie dvom obstaja
quedar en el sitio pasti na polju slave
quedar por alg. jamčiti, porok biti za koga
quedar por pagar ostati neplačan
eso queda por mí to moram še opraviti
por mí no quedará jaz bom že svoje naredil
no guedará por eso to ni nobena zapreka; zaradi tega bo vseeno narejeno
¡por mi que no quede! zaradi mene ste lahko brez skrbi!

quelque² [kɛlk] adverbe

1. okrog, približno

il a quelque 60 ans okrog 60 let je star

2.

quelque ... que najsi še tako, čeprav
quelque habiles que vous soyez najsi ste še tako spretni
quelque adroitement que tu t'y prennes najsi se še tako spretno lotiš tega ...

questione f

1. problem, vprašanje:
risolvere una questione rešiti vprašanje
la questione meridionale problem (italijanskega) juga

2. spor, sporno vprašanje; pravda:
questione bizantina pren. dlakocepstvo
questione di lana caprina pren. pravda o oslovi senci
questione pendente pren. odprto, nerešeno vprašanje
il caso in questione sporna zadeva
il nodo della questione bistvo spora, problema
comporre la questione rešiti sporno zadevo
essere ancora in questione ne biti še rešeno

3. prepir; ekst. pravda:
avere una questione con qcn. spreti, prepirati se s kom
sono in questione per l'eredità pravdajo se za dediščino

questo

A) agg.

1. ta:
l'ho visto con questi occhi na svoje oči sem ga videl
questa mattina, questa sera davi, drevi
quest'oggi še danes
questo lunedì, martedì prihodnji ponedeljek, torek
questo mese ta mesec, v tem mesecu
le vicende di questi dieci anni dogodki zadnjih deset let
in questo mentre, in questo frattempo medtem
allora prendi queste! potem pa na, na, na!

2. ta, tak, takšen:
non uscirai mica con questa pioggia saj ne misliš ven ob takem dežju

B) pron.

1. ta:
prendo questo qui vzel bom tole
in questo, in questa medtem
questa è bella, è grossa! ta je pa dobra! ta je pa debela!
ci mancherebbe anche questa! samo tega bi se še manjkalo!

2. to:
a questo siamo arrivati! tako torej!
con tutto questo kljub temu
e con questo? no in? kaj pa potem?
e con questo ho finito no, in s tem sem končal

qui¹ [ki] pronom ki, kateri, -a, -o; kdor; kar

l'enfant cherche quelqu'un avec qui jouer otrok išče nekoga, ki bi se z njim igral
c'est vous qui l'avez dit vi ste to rekli
le fasse qui voudra naj to napravi, kdor hoče
voilà qui me plaît to mi je všeč
sauve qui peut reši se, kdor se more
et qui mieux (pis) est ... in kar je (še) bolje (hujše) ...
à qui mieux mieux kot za stavo
qui plus est (kar je) še več, kar pomeni še več
ce qui kar
je ferai ce qui me plaira storil bom, kar mi bo všeč
qui que ce soit, qui que ce fût kdorkoli
demandez-le à qui que ce soit vprašajte to kogarkoli
qui que kdorkoli
qui que tu sois kdorkoli si
celui qui kdor

quī¹, quae, quod (kot relat. in indef. iz pron. debla quo, kot interrog. iz pron. debla quī gl. quis]; prim. umbr. po-i, po-e ali po-ei = [relat. in indef.] quī, purō-e, porse = quod, pusme = cui, pue (adv.) = quō, osk. pui, pai, púd = [relat. in indef.] quī, quae, quod, púiiu = quoia, cuia komu pripadajoč(a), gr. πο-ῖος, πό-σος, πό-τερος) pron. adj. rabljen vprašalno, relat. in nedoločno; subst. abl. gl. pod quis

I. interrog.

1. kateri?, kakšen?, kak(ov)? (adj., s katerim sprašujemo po položaju, stanu in značaju, s quis po imenu); neodvisno: Enn. et Acc. ap. Non., L. Andr. ap. Prisc., Ter. idr., qui finis erit discordiarum? L., virgo, quae patriast tua? Pl., quod genus hoc hominum? quaene patria? V., qui cantus moderatae orationis pronuntiatione dulcior inveniri potest? Ci., quae est amicitia (kako prijateljstvo je to), si ad fractum omnia referuntur? Ci.; v vzkliku: Xenophon Socraticus qui vir et quantus! Ci.; odvisno: Enn. ap. Ci., Pl., Ter., Acc. ap. Non., Varr., O. idr., velle scire, qui sit rei publicae status Ci., quam spem habeat, exponam Ci., quae cura boum, qui cultus habendo sit pecori … hinc canere incipiam V.; prim. quem ad modum, quo modo idr.

2. (redko subst.) kdo? = kak človek?, kaj?: occiso Sexto Roscio qui primus Ameriam nuntiat? Manlius Glaucia Ci., domino navis, qui sit, aperit N., qui sis et quid facere possis, considera Ci. —

II. relat. kateri -a -o; ki; kdor, kar

1. relat. v podrednem stavku se ujema s svojo odnosnico v spolu in številu, sklon pa je odvisen od obl. relat. stavka: haec est imago avi tui, qui amavit unice patriam Ci., luna eam lucem, quam a sole accipit, mittit in terras Ci., nos, quorum maiores Antiochum superarunt Ci.; zaradi jasnosti se odnosnica pogosto ponovi pri relativu: erant omnino itinera duo, quibus itineribus … C., tanti maleficii crimen, cui maleficio tam insigne supplicium est Ci.; neutr. quod in pogosteje id quod se nanaša tudi na cele stavke: Lacedaemonii regem, quod numquam antea acciderat, necaverunt Ci., Timoleon, id quod difficilius putatur, multo sapientius tulit secundam quam adversam fortunam N. Relativ v skladu po smislu (constructio ad sensum ali κατὰ σύνεσιν): Pl., Ter. idr., illa furia (sc. Clodius) muliebrium religionum, qui non pluris fecerat Bonam Deam … Ci. ep., Caesar equitatum omnem praetermittit, qui videant … C., unus ex eo numero, qui ad caedem parati erant S. Odnos pogosto zaznamujejo determinativni pron.: respondebis idem Aristodemo, quod mihi respondisti Ci.; relat. stavek stoji pred determinativnim, kadar izraža kako determinativnemu stavku nasprotno misel: quod ad perniciem fuerat cogitatum, id ad salutem suam convertit N. quod virtute effici debet, id temptatur pecuniā Ci. če sta relat. in determinativni pron. v istem sklonu, se nepoudarjeni determinativ dostikrat izpusti: maximum amicitiae ornamentum tollit (sc. is), qui ex eā verecundiam tollit Ci., qui mentiri solet, peierare consuevit Ci., Epicurus, in quibus (= in iis, in quibus v tem, v čemer) se queritur Democritum, non fere labitur Ci.; to velja poseb. o neutr. quod, ki dobi tako pomen kolikor: adiutabo, quod potero Ter.; tudi z gen.: quod operae poneretur Ci., quod eius (sc. agri) L. Poudarjeni determinativ pa vselej ostane: scitis, qui est in consilio C. Marcellus Ci. to ve oni mož, ki … Včasih je determinativ izpuščen, čeprav ni v istem sklonu z relativom; v sl. ga v takem primeru ne moremo izpuščati: in itinere convenit (sc. eos nanje, na one), qui Aspim ducebant N., Xerxes praemium proposuit (sc. ei (nje)mu), qui invenisset novam voluptatem Ci. Prestavitev (vpletanje) odnosnice v relat. stavek: quos muros avus restituerat, eosdem nepos … N. = eosdem muros, quos avus … Santones non longe a Tolosatium finibus absunt, quae civitas est in provinciā C., a civitate, quae est … qua prudentiā es, nihil te fugiet Ci. = eā prudentiā, quā es spričo tvoje razumnosti, glede na to, kako razumen si. Atrakcija po grškem vzoru: cum aliquid agas eorum, quorum consuesti (= eorum, quae agere consuesti), gaudeo Ci., confirmamus nos illo augurio, quo diximus (= illo augurio, quod diximus) Ci.

2. relativ v prirednem stavku (relat. zveza ali relat. sklop) se sloveni s kazalnim (ali osebnim) pron. in ustreznim prirednim veznikom: res loquitur ipsa; quae (in ta) semper valet plurimum Ci., obsistere ei conati sunt Athenienses et Boeothii … ; quos omnes (toda vse jih) gravi proelio vicit N., virtus est una ultissimis defixa radicibus; quae (zakaj ta, ona) numquam ulla vi labefactari potest Ci., multas ad res hi libri utiles; quos legite (berite jih torej) studiose Ci.; quo fiebat in tako se je zgodilo, quo facto ko se je pa to zgodilo, ex quo in od (izza) tega časa; poseb. v ACI: quem Homerus interfectum esse ait N. in o njem … V prirednem stavku se nanaša relat. na svoj predik. subst.: Phylen confugit, quod (in to) est castellum in Atticā N., est locus in carcere, quod Tullianum appellatur S., domicilia coniuncta, quas urbes dicimus Ci., Anxur fuit, quae nunc Tarracinae sunt L.; priredni so tudi stavki kot npr.: si mihi negotium permisisses, qui meus amor in te est, confecissem Ci. spričo (zaradi) svoje ljubezni, kakor te imam rad.

3. naklon atrib. relat. stavkov je ind.; cj. je umesten v odvisnem govoru (oratio obliqua): Aristoteles ait bestiolas quasdam nasci, quae unum diem vivant Ci.; poleg tega tudi v relat. stavkih, ki imajo kak postranski pomen. Taki pomeni so:
a) kavzalni: o fortunate adulescens, qui (= ker) tuae virtutis Homerum praeconem inveneris Ci., Caninius fuit mirificā vigilantiā, qui suo toto consulatu somnum non viderit Ci.; relat. se še krepi s quippe (ut pote): solis candor illustrissimus, quippe qui conluceat Ci.
b) finalni: delecti Delphos missi sunt, qui (ki naj bi = da bi) consulerent Apollinem N., multi eripiunt aliis, quod (= da je) aliis largiantur Ci.
c) konsekutivni (vsebina relat. stavka je posledica kakovosti subjekta v glavnem stavku): sapientia est una, quae maestitiam pellat ex animis Ci.; subjektova kakovost je v glavnem stavku pogosto zaznamovana s kazalnimi besedami is, talis, eiusmodi, tam, tantus ali z adj. aptus, idoneus, dignus, indignus: ego is sum, qui (sem tak, da) nihil fecerim Ci., nemo tam humilis erat, cui (ut ei) non aditus ad eum pateret N., fabulae Livianae non satis dignae, quae (da bi) iterum legantur Ci., idonea persona est, quae de amicitiā disserat Ci.; relat. stavek se pogosto nanaša na kak splošen in nedoločen subj. ali obj. v glavnem stavku, poseb. za glagoli esse, non deesse, existere, exoriri, habere, invenire, reperire, nancisci, quaerere idr. in za zvezami nemo est, nullus est, nihil est, quis est, quotusquisque est idr., est aliquid, quod non oporteat, etiamsi licet Ci., nactus sum, qui Xenophontis similem esse se cuperet Ci., quis est, qui dicere audeat Ci.; tako tudi, če nastopa za komp. primerjalni stavek, tvorjen z relativom: Campani maiora in defectione deliquerant, quam quibus (= ut iis) ignosci posset L.
d) koncesivni: qui (dasi) egentissimus fuisset, erat insolens Ci.
e) cj. kot potentialis, ki označuje vsebino relat. stavka kot možno le v govornikovih (pisateljevih) mislih: quae vetustas est, quae vim divinam conficere possit? Ci., duo tempora inciderunt, quibus aliquid Pompeio suaserim Ci.; tako tudi: quem quidem nos audierimus N. vsaj kolikor smo mi slišali. —

III. nedoločno (naslonka) qui, qua (redkeje quae), quod, n. pl. večinoma qua (redko quae) kdo, kaj; kak, kateri, za besedami ne, si, nisi, num (prim. tudi ecqua, ecquod): obstitit, ne qua sibi statua poneretur N., nisi qui deus subvenerit Ci., ne cui rei parcat N., quaeritur, num quod officium … maius sit Ci., si qua alia memoriā digna erunt N.; toda: num quae trepidatio Ci., num quae libido Ci., si qui Romae esset demoratus Ci., si quae contra naturam sunt Ci.

Opomba: Star. obl.: nom. sg. m (relat. in indef.) quoi (v rabi v stlat. in do konca republike), gen. quoius = cuius Pl.; dat. quoii in quo͡i = cui Pl., quō Varr. V sklanjatvi se obl. pron. qui, ki se sklanja po drugi sklanjatvi, mešajo z obl. pron. quis, ki se sklanja po tretji sklanjatvi. Od tod dat. in abl. pl. poleg quibus tudi que͡is V., Lucr. in quīs Cu., S., V., H., poleg abl. sg. quōcum tudi quīcum (iz *quīdcum) Ci. idr., redkeje je quīcum = quacum V. Napačno se (redko) abl. quīcum uporablja nam. quibuscum: Pl. (Capt. 1003). Star. obl. abl. sg. n quī je okamenel v členico (gl. pod quī2, adv.).

quīn (iz *quī- (star. abl. pron. quis) in nĕ = kako ne? zakaj ne?)

I. adv. v glavnih stavkih

1. prvotno vprašalno, pogosto kot živahen poziv = no!, daj! (dajta!, dajmo!, dajte!), nuj!, daj že!: Ter., S., O., H., V. idr., quin ulciscimur? Cu., quin tu id potius profers? Ci., quin conscendimus equos? L. zakaj ne zajahamo konj? = zajahajmo konje!, quin continetis vocem? Ci. ej, molčite vendar!, quin ego maneo Pl. no, potem ostanem. Tako tudi v glavnem stavku odvisnega govora: quin missum fieri iuberet? N. zakaj (da) ga ne odpusti? = naj ga odpusti; v anakolutu z imp. (pogosto izražajoč nejevoljo, nepotrpežljivost): quin age istud! Pl. no, potem stori to takoj!, quin sic attendite, iudices! Ci. pazite (zapomnite si) vendar … !

2. (potrjujoč) in da, zares, resnično, (stopnjujoč) da celo, da, marveč: Pl., C., L., V., H., T. idr., quin mihi molestum est Ter., quin hinc ipse evolare cupio Ci. ep., de me semper omnes gentes loquentur; quin hoc tempore ipso celebramur Ci.; z drugimi členicami: ausus quin etiam voces iactare V., Fulviae officium suum praestitit, quin etiam pecuniam sine faenore credidit N.; pesn.: quin et V., H., T.; non elusa fides, quin potius aucta L., nihil animum imminuit, quin contra plus spei nactus L., quīn īmmō Ci. ep., Plin. iun. da celo. —

II. conj. s cj. v odvisnikih; pravzaprav vprašalno za zanikanimi izrazi dvoma in negotovosti = kako da ne, zakaj da ne, kakor da ne bi, potem = da: Pl., Ter., C. idr., non dubitari debet, quin fuerit ante Homerum poëtae Ci. ne sme se (ne gre) dvomiti (zakaj (da) ne bi bilo pesnikov … =), da so bili pesniki … , nemo dubitaret, quin aliquid de pace esset scriptum N. Tako tudi za haud dubium est, za ret. vprašanji quis dubitat, quis ignorat, num dubitas, dubitasne idr. (ki so po pomenu nikalna), non abest suspicio, non ambigitur idr.; poseb. pogosto še za pojmi nemogoče biti, opuščati, ovirati, vzdrž(ev)ati se (facere non possum, fieri ali effici non potest = ni drugače mogoče, kakor da, non multum (paulum, nihil, quid) abest, causae nihil est, nihil praetermittere, non recusare, retineri non possum, aegre retineri, vix resisti posse idr.) da, včasih tudi: da ne bi: quoniam per eum non stetisset, quin (sc. fides) praestaretur L. ker ni bilo na njem (zakaj (da) ne bi se držala =) držati, nihil abest, quin sim miserrimus Ci. ep., quid abest, quin dicto pareamus? L., milites aegre sunt retenti, quin oppidum irrumperent C. da niso … , facere non possum, quin cotidie ad te mittam litteras Ci. ep. ne morem se premagati (ne morem si kaj), da ne bi … , Dioni negare non potuit, quin Platonem arcesseret N.

2. relat. v konsekutivnih stavkih z zanikanim predik. za nikalnim glavnim stavkom
a) nam. qui non, redkeje nam. quae non in quod non (za druge sklone, npr. cui non, quam non, se quin ne sme rabiti) ki ne bi, da ne bi (poseb. izrazi nemo est, nihil est, quis (quid) est (ret. = nemo (nihil) est): Pl., Ter., N. idr., nemo fuit, quin (qui non) illud viderit Ci., nihil est, quin (= quod non) male narrando possit depravari Ci., nulla est tam facilis res, quin (quare non) difficilis sit, cum invitus facias Ci., quis est, quin cernat, quanta vis sit in sensibus Ci.
b) = ut non tako da ne, da ne bi: Pl., Ter. idr., neque eum aspexit, quin fratricidam compellaret N., numquam tam male est Siculis, quin aliquid facete dicant Ci.; v zvezi z is, ki kaže na nomen v glavnem stavku: Cleanthes negat ullum esse cibum tam gravem, quin is die et nocte concoquatur Ci.
c) non quin ne kakor da ne bi: non quin brevi responsum reddi potuerit L., non quin ipse dissentiam, sed quod … Ci. ep.

quīnquātrūs -uum, f (quīnque) kvinkvátre, dve slovesnosti, obhajani Minervi na čast, in sicer

1. velike kvinkvatre (maiores) od 19. do 23. marca (hkrati tudi šolske počitnice, sklep šolskega polletja): Pl., Ci. ep., H., T., Col., Iuv., Aus., Suet., cur sit Quinquatrus illa vocata dies O., quinquatribus ultimis venerunt legati L. na zadnji dan (velikih) kvinkvater = 23. marca, in

2. male kvinkvatre (minores: O. ali minusculae Varr., Fest.), obhajane dne 13. junija. Ime ni nastalo, ker so trajale (velike) kvinkvatre pet dni (kakor navaja še O., Fasti 3, 810), ampak ker so jih obhajali peti dan po idah: Varr., Gell., Fest. — Soobl.
a) quīnquātrēs (Quīnquātrēs) -ium, m: Prisc.
b) quīnquātria (Quīnquātria) -ium, n: Suet.

quīnque-virī -ōrum, m (ixpt.) kvinkvevíri (kvinkvéviri), odbor petih, peterični odbor, peteričniki, izredna oblast, imenovana v poseben namen, npr. Pomptino agro dividendo L., muris turribusque reficiendis L., quinqueviri mensarii L. za uravnavo (ureditev, določitev) dolžin, adiutores triumviris quinqueviri L. za nočno redarstvo (cis et trans Tiberim); poseb. še za nadzorovanje požarne varnosti oz. gasilske službe, collegium quinquevirorum publicis sumptibus minuendis Plin. iun. (v cesarski dobi) za zniževanje javnih izdatkov. Po tvorbi sg. quīnquevir -ī, m kvinkvevír (kvinkvévir), član (odbora) peterice, peteričnik: Ci., recoctus scribo ex quinqueviro H. iz kvinkvevira (peteričnika za nočno redarstvo). Od tod adj. quīnquevirālis -e kvinkvevírski (kvinkvévirski), peteričniški: Cod. Th., Cass. Subst. quīnquevirātus -ūs, m kvinkvevirát, kvinkvevírska (kvinkvévirska, peteričniška) služba (dostojanstvo), peteričništvo: Ci.

quis-nam, quid-nam, pron.

I. vprašalno kdo neki?, kaj neki?, kdo pa(č)?, kaj pa(č)?

1. v neodvisnem vprašanju: Pl., Ter., H. idr., quisnam igitur tuebitur P. Scipionis memoriam? Tudi ločeno, nam stoji takrat za pron. ali pred njim: quis ea est nam optuma? Pl., quid se nam facturum arbitratus est? Ci., nam quis te nostras iussit adire domos? V.; adv. acc. n quidnam? kaj pa? = zakaj pa?: Ter.; ločeno: quid tu, malum, nam me retrahis? Pl.

2. v odvisnem vprašanju: Ter., N., L., expectantibus omnibus, quisnam esset tam impius Ci., expectat, quidnam dicturus sit Ci. —

II. nedoločno (le za vprašalnim num) kdo, kaj: Ter., num quisnam (numquisnam) praeterea est? Ci. je nemara še kdo drug?, quaesivit, num quidnam (numquidnam) esset novi Ci.

quitte [kit] adjectif prost (dolga, obveznosti); nič dolžan

nous sommes quittes smo kvit
être, faire quitte à quitte biti kvit
il est quitte de toutes dettes nima več dolgov
être quitte de ses dettes (d'un souci) znebiti se, odkrižati se dolgov (skrbi)
je suis quitte envers toi ničesar več ti ne dolgujem
tenir quitte de oprostiti, odvezati od
vous êtes tenu quitte de ce que vous devez encore oproščeni ste dolga, ki ga še imate
on ne peut le tenir quitte de sa promesse ne moremo ga odvezati njegove obljube
je ne l'en tiens pas quitte pour cela tega ga ne odvežem, tega ga ne oprostim
en être quitte pour le majhno nevšečnost prestati, dobro jo odnesti
la voiture s'est re-tournée dans le fossé; j'en ai été quitte pour la peur avto se je prekucnil v jarek; samo malo strahu sem doživel (nič hujšega ni bilo)
en être quitte à bon marché poceni jo odnesti
jouer (à) quitte ou (à) double vse tvegati, vse staviti (pri igri)
quitte à tvegajoč, kljub, magari, čeprav, tudi če
vérifions les comptes, quitte même à perdre du temps preglejmo račune, tudi če izgubimo nekaj časa

Rabīrius 3 Rabírij(ev), ime rimskega rodu, katerega najznamenitejši predstavniki so

1. C. Rabīrius Postumus Gaj Rabirij Postum, rimski senator; ko je bil l. 63 obtožen de perduellione zaradi smrti Lucija Apuleja Saturnina, ga je na sodišču branil Cicero z govorom, ki je še ohranjen: Ci., Aur.

2. C. Rabirius Postumus Gaj Rabirij Postum, posinovljenec prejšnjega, je bil tožen de repetundis; branil ga je Cicero (govor je ohranjen): Ci., C., Suet.

3. C. Rabirius Gaj Rabirij, dober epski pesnik, ki je živel v času Vergilija: Q., Sen. ph., Vell., magni Rabirius oris O. — Od tod adj. Rabīriānus 3 Rabírijev: domus Ci. ep.

rabo moški spol rep; rastlinstvo steblo, pecelj, kocen; rep kometa

rabo del ojo kót očesa
rabo de zorra lisičji rep
asir por el rabo nespretno se lotiti posla
ir (ali salir) rabo entre piernas stisniti rep med noge
ir al rabo de algn prilizovati se komu
mirar a uno de (ali con el) rabo (ali rabillo) del ojo koga postrani (jezno, zaničljivo) gledati
aún le ha de sudar el rabo (fig) ta se bo še pošteno znojil
todavía está (ali falta, queda) el rabo por desollar najtežje še pride

račun² moški spol (-a …)

1. die Rechnung (hotelski Hotelrechnung); blagajniški: der Kassenbon, die Kassabestätigung; (faktura) die Faktura; (potrdilo) der Belegzettel
kontrolni račun die Gegenrechnung
navidezni/začasni račun Pro-Forma-Rechnung
znesek računa der Rechnungsbetrag
blok z računi der Rechnungsblock
izstaviti komu račun za (jemandem) eine Rechnung ausstellen (tudi figurativno), figurativno die Rechnung präsentieren
dati na račun in Zahlung geben, anzahlen
plačilo na račun die Akontozahlung
poravnati račun eine Rechnung begleichen
predložitev računa die Präsentation einer Rechnung
upoštevanje v račun die Inzahlungnahme

2. (obračun) die Rechnung (letni Jahresrechnung)
dati račun za Rechenschaft ablegen/geben über
zahtevati od koga naj položi račune Rechenschaft verlangen (von)
polaganje računov die Rechenschaftslegung
dolžnost polaganja računov die Rechenschaftslegungspflicht

3.
figurativno na račun koga auf Kosten (von), auf (jemandes) Kosten
na tuj račun auf fremde Kosten
figurativno delati račun brez krčmarja die Rechnung ohne den Wirt machen
figurativno iti na račun koga auf (jemandes) Schuldkonto gehen/kommen
iti v račun komu (jemandem) behagen
imam še račune s teboj ich habe mit dir noch ein Wörtchen zu reden/ein Hühnchen zu rupfen
prekrižati račune komu (jemandem) einen Strich durch die Rechnung machen

račún account; bill; reckoning; score; trgovina invoice; (za inozemstvo) indent; note, credit note, debit note; (fingiran) pro forma invoice; (izračunanje) calculation, calculus, computation; (proračun) estimate

diferencialni (integralni) račún differential (integral) calculus
poravnani račúni bills paid (ali settled)
depozitni račún deposit account
tekoči račún current account
zaključni račún final account
na račún on account
čisti račúni, dobri prijatelji short reckonings make long friends, even reckoning makes long friends
sklepni račún matematika the rule of three
polaganje račúnov rendering of accounts
pomota v račúnu miscalculation
natakar, (moj) račun, prosim! my bill please, waiter!
neporavnan, odprt račún unsettled, open account
skupni račún joint account
dal mi je nekaj na račún he has advanced me some money
ne delaj račúna brez krčmarja! don't count your chickens before they are hatched!, don't reckon without your host!, ZDA sell not the bear's skin before you have caught the bear!
imeti še račún s kom (figurativno) to have a rod in pickle for someone, to have a bone to pick with someone
imeti račún pri... to have an account with...
izravnati račún to balance (ali to square, to settle) an account
to mi ne gre v račún (figurativno) that isn't what I want, it doesn't suit me, that does not answer my purpose
ta runda (pijače) gre na moj račún this round is on me, this is my round (ali my treat), pogovorno I'm in the chair
kupiti na račún to buy on credit
pokvariti komu račúne (figurativno) to spike someone's guns
prenesti na nov račún to transfer to a new account
priti na svoj račún (figurativno) to come into one's own, to find one's costs repaid
odpreti račún to open an account
izstaviti, napraviti račún to make out a bill, to draw up an account
pregledati račúne to audit
poravnati, plačati račún to settle an account
plačati komu stare račúne to pay off old scores, to get even with someone
polagati račún o to account for, to give (ali to render) account of
krojač mi je poslal račún the tailor has sent me his bill
voditi račún o to kep an account of
vpisati, zabeležiti komu v račún to enter in someone's account
trgovati na svoj račún to trade on one's own account
vzeti v račún to take into account, to make allowance for
prekrižati komu račúne (figurativno) to upset someone's apple-cart
račúni se ne ujemajo the accounts don't balance
zahtevati račún za to demand an account of
zahtevati svoj račún to ask for one's account
koliko znaša moj račún? what does my bill amount to?, (pogovorno) what's the damage?
živeti na račún svojih prijateljev to sponge on one's fiends
živeti na tuj račún biblija to eat the bread of idleness

račún calcul moški spol , compte moški spol , mémoire moški spol , (blagovni) facture ženski spol , (privatni) note ženski spol , (v restavraciji) addition ženski spol

na račun à compte (sur)
na račun koga au (ali pour le) compte de quelqu'un
na svoj račun pour son (propre) compte
bančni račun compte en (ali de) banque
diferencialni račun calcul différentiel
integralni račun calcul intégral
obrestnoobrestni račun calcul des intérêts composés
procentni račun calcul des intérêts
sklepni račun règle ženski spol de trois
račun stroškov compte des frais
tekoči račun compte courant (ali ouvert)
verjetnostni račun calcul des probabilités
zasoljen račun une note salée (ali poivrée, trop élevée)
neplačan, odprt račun facture non payée (ali non réglée)
žiro račun compte de virement
da(ja)ti račun o čem rendre compte de quelque chose, rendre ses comptes (tudi figurativno)
delati na svoj račun travailler à son compte (ali pour son propre compte), être autonome
plačati, poravnati račun régler un compte, acquitter une facture (ali un compte, une note)
po računu conformément à (ali d'après) la facture
račun je napačen le calcul est faux
narediti račun faire le compte (ali la facture, la note, l'addition)
odpreti račun ouvrir un compte
pregledati račun examiner (ali vérifier) un compte
priti na svoj račun trouver son compte à quelque chose, familiarno s'y retrouver
zaključiti račun clore un compte
to gre na moj račun cela va à mon compte
prekrižati komu račune déranger (ali bouleverser, contrecarrer, contrarier, traverser) les projets (ali les desseins, les prévisions) de quelqu'un
imeti še račune s kom avoir un compte à régler avec quelqu'un, avoir maille à partir avec quelqu'un
čisti računi, dobri prijatelji les bons comptes font les bons amis
delati račun brez krčmarja compter sans son hôte, se tromper dans ses prévisions (ali dans son calcul)

račún cálculo m ; (blagovni) factura f ; (hotelski, v restavraciji) cuenta f

na račun a cuenta
na račun koga por cuenta de alg
na tuj račun por cuenta ajena
neplačan račun cuenta pendiente
pretirano visok račun cuenta abusiva
skupen račun cuenta común
okrogel račun cuenta redonda
neporavnani računi cuentas atrasadas
imetnik tekočega računa cuentacorrentista m
tekoči račun cuenta corriente
odprt račun cuenta abierta
predložitev računa presentación f de una factura
dajanje, polaganje računov rendición f de cuentas
zaključek računa cierre m (ali balance m ali saldo m) de una cuenta
pregled, revizija računov revisión f de cuentas
na Vaš račun in riziko por su cuenta y riesgo
račun je v redu la cuenta está bien
dajati račun(e) rendir cuenta(s)
z njim imam še račun (z njim bova še orala) tenemos que echar un párrafo (ali un parrafito) aparte
izstaviti račun hacer una cuenta, extender una factura
kvitirati račun firmar el recibí
obremeniti, zapisati na račun koga poner (ali cargar) en la cuenta de alg
to gre na moj račun eso corre de (ali por) mi cuenta
plačati (poravnati) račun pagar (saldar) una cuenta
pregledati račun revisar una cuenta
prekrižati komu račune desbaratar (echar a rodar) los planes de alg
prevzeti na svoj račun tomar por su cuenta
priti na svoj račun hallar su cuenta en (a/c); ver satisfechos sus deseos
zmotiti se v računih equivocarse en sus cálculos; no salirle a alg la cuenta
živeti na račun koga drugega vivir a cuenta de otro
točni računi ohranijo dobre prijatelje cuentas claras honran caras; las cuentas claras hacen buenos amigos
delati račun brez krčmarja hacer la cuenta sin la huéspeda; no contar con la huéspeda

rad (-a, -o)

1. gern, gerne (rad poslušati … gerne hören/zuhoren)
nadvse rad fürs Leben gern, für sein Leben gern, kaj početi: mit Vorliebe
od srca rad vom Herzen gern
prav tako rad genausogern
ne videti rad (etwas) nicht gerne sehen
rad … -freudig, -lustig
(navezovati kontakte kontaktfreudig sein, piti trinkfreudig sein, plesati tanzlustig/tanzfreudig sein, potovati reiselustig sein, prestavljati schaltfreudig sein, tvegati risikofreudig sein)
ne … rad: ➞ → nerad

2.
imeti rad koga/kaj gern haben, gut leiden können, (ljubiti) [liebhaben] lieb haben, mögen
imeti še naprej rad [liebbehalten] lieb behalten
imeti za požreti rad zum Fressen gern haben
jed, ki jo ima ( kdo ) posebno rad die Leibspeise
imeti rad … -freudig sein, -lieb sein (žive barve farbenfreudig sein, otroke kinderlieb sein, živali tierlieb sein)
imeti se rad sich gern haben, drug drugega: einander gern haben, sich mögen

3. pritrdilnica:
prav rad! gerne!, mit Wonne!, es wird mich freuen!, kot odgovor na ponudbo: ja, danke!

4.
bi rad: v izražanju želja :
rad bi … ich möchte (ali bi rad …? möchtest du …?)
ne bi rad … ich möchte nicht
(hočem) ich will (kaj bi pravzaprav rad? was willst du eigentlich?); (želim) ich wünsche (bi radi kaj posebnega? wünschen Sie was Besonderes?)

5.
rad ali nerad auch wenn's (jemandem) nicht paßt (rad ali nerad boš … auch wenn's dir nicht paßt, wirst du …)

6. (posebej lahko, prvenstveno) gern, leicht, leichter, schnell (v kotih se rad nabira prah in den Ecken sammelt sich gern/ leicht der Staub; mesta, na katerih se rade naselijo glivice Stellen, an denen sich gern/schnell Pilze ansiedeln)