Franja

omiso

hacer caso omiso (de) iti prek, preiti, ne upoštevati

opera -ae, f (opus)

1. delo, trud, prizadevanje, težnja, delavnost: linguā factiosi, inertes operā Pl., mercennariorum operae, non artes emuntur Ci., nusquam nec opera sine emolumento nec emolumentum sine impensā operā L., res multae operae C. zelo težavna, naporna, operam fortium virorum edere L. izkaz(ov)ati se za hrabre može, homines in operas mittere Ci., operam perdere ali ludere Kom. (gl. ta glag.) ljudem da(ja)ti delo in zaslužek, permultum operae consumere Cu. veliko si prizadevati, koga stati veliko truda, (omnem) operam in aliquā re consumere (ponere, locare) Ci. ali operam insumere L., satis operae insumere in aliquā re T. (Dial.) ali operam conferre in rem Ci. (na vso moč) truditi se, prizadevati si za kaj, napenjati se s čim, pri čem; lahko tudi operam sumere z zahtevnim stavkom: Ci. ali z inf.: Pl. ali z ad in gerundijem: Pl.; poseb. pa operam dare alicui rei truditi se, prizadevati si, pečati (ukvarjati, baviti) se s čim, gojiti kaj, svoje delo (svoje moči) posvetiti (posvečevati) čemu: Q., Hier., palaestrae L., N., rei familiari N., amori Ter., valetudini Ci. paziti na svoje zdravje, sermoni Ci. razgovor začeti, liberis Ci. otroke roditi, rei quaerendae Pl., legibus condendis L., fidibus tractandis Val. Max.; z zahtevnim stavkom = truditi se za kaj, delati kaj, pri čem, gledati, da (da ne): Pl., Ter., L., C., Ci. idr.; tudi s samim cj.: Varr., Plancus ap. Ci.; z odvisnim vprašalnim stavkom: dare operam, qui istum amorem ex animo amoveas Ter.; z inf.: Lucr., Aug. idr., scire Ter.; enakega pomena kot operam dare so tudi rekla operam addere (navāre, insumere, tribuere) alicui rei (gl. te glag.); od tod datā operā Caelius in Ci. ep. ali deditā operā Ci., operā consultā Gell. nalašč, namenoma, hôtoma, hoté, s premislekom, premišljeno, opera est mihi Pl. trudim se, prizadevam si, ipse purpurum, amici operas (sc. dabant) Ci. so dodajali svoje delo, so ga obdelovali, est operae pretium (z inf.) Enn. fr., Ci. idr. vredno je truda (dela), vredno je, da, non operae est (z inf.) L. ni vredno truda (dela), trud (delo) se ne izplača, ni vredno, da, operae pretium facere L. storiti kaj, kar je truda (dela) vredno, kar se komu izplača, pridobiti si uslugo, operae pretium habere L. imeti plačilo za svoj trud, trud (delo) se komu izplačati; meā (tuā, suā, alicuius) operā Ter., Ci., L., N. na moje (tvoje, ...) prizadevanje, po mojem (tvojem, ...) trudu, z mojo (tvojo, ...) pomočjo, po meni (tebi, ...), pa tudi: po moji (tvoji, ...) krivdi; unā operā Pl. ali eādem operā L. z enim (istim) delom, obenem.

2. occ.
a) prizadevanje, skrb za druge = služba, službovanje, usluga, pomoč: esse in operis societatis Ci. v službi biti pri družbi, opravljati posle za družbo, poslovati, operas dare pro magistro Ci. biti za podravnatelja, operam alicui dicare Pl., Ter. narediti uslugo komu, operas reddas Musis Ci. povrni Muzam usluge, povrni Muzam za vse, s čimer so ti ustregle, suo sumptu operae rei publicae praebere L. služiti državi, delati za državo, eorum operae pretium facere L. dostojno ceniti (spoštovati, upoštevati) njihovo službovanje (zasluge), nulli defuit eius opera N., denegare operam rei publicae L., o. forensis N., imperatoris opera desideratur N. pogreša se poveljnikova podpora, operam praestare in re militari C. vojno (vojaško) službo opravljati, exigere (zahtevati, lastiti si) operam alicuius ali ab aliquo Ci., Vell., alicuius operā uti bonā (singulari) in aliquā re C., Vell. dobre (posebne) podpore biti deležen od koga v (pri) čem, illorum operā consilioque uti Ci. biti deležen njihove podpore v besedah in dejanju, operam suam polliceri S., Vell.; poseb. operam dare alicui (rei) α) na uslugo biti, pomoči (pomagati), ustreči (ustrezati), narediti (delati) uslugo komu, del(ov)ati komu v prid: amico Kom., fideliter suo veteri domino Pl., imperatori operam date C., alicui operam dare egregiam Ci. izvrstno služiti komu. β) (u)streči komu s poslušanjem, gledanjem = pazljivo prisluhniti (poslušati) ali (po)gledati koga (kaj), da(ja)ti se komu poučiti (poučevati): alicui Pl. ali sermoni alicuius Ci., dicendi magistro Suet., dies multos … ludis adsiduas dederunt operas Lucr., benigne operam detis ad nostrum gregem Pl., dabant assidue phonasco operam Suet. γ) (o sodniku in pomoči pred sodiščem) kako stvar vzeti (jemati) v svoje roke, preisk(ov)ati, poravna(va)ti, nakloniti (naklanjati) komu pomoč, biti komu v pomoč, pomoči (pomagati) pred sodiščem: Ter., iudicem operam dare sibi constituisse eo die Ci. ep., in foro operam amicis da Pl. δ) streči čemu (komu) s svojo navzočnostjo = služiti, opravljati, oskrbovati, skrbeti za koga, kaj, vršiti: auctioni Ci., rebus divinis Ci., L. službo božjo, funeri Ci. biti pri pogrebu, udeležiti se pogreba, iti za pogrebom, tonsoribus Suet. da(ja)ti se (o)briti.
b) bogoslužno dejanje, bogoslužje, žrtvovanje, žrtev: solvo operam Dianae Afr. ap. Non.

3. meton.
a) dnina, dnevno delo: quaternis operis Varr., puerilis una opera Col.
b) čas, prosti čas, priložnost: deest mihi opera Ci. nimam časa, ne utegnem, est mihi operae L. utegnem, imam čas, ustreza mi, non operae est (mihi) L. nimam časa, ne utegnem, ni me volja, nočem (toda: operae non est Pl. (Merc. 917) ne sme se zgoditi), si operae est auribus Pl. če ušesa utegnejo, nec Hannibali in tanto discrimine rerum operae esse legationes audire L.
c) dejanje (naspr. consilium): operā expertus Pl., ista delicta te experiri et operis et factis volo Pl., ut neque amicis neque etiam alienioribus operā, consilio, labore, desim Ci., alicuius operā et consilio uti Sulpicius in Ci. ep.; konkr. = opus delo: operae araneorum Pl. pajčevine; toda: exstabit opera peregrinationis huius Ci. (Ep. ad Attic. 15, 13, 6) pokazala se bo pisateljska delavnost na tem potovanju.
d) delavec, dninar, hlapec, pomočnik: accedes opera agro nona Sabius H. kot deveti hlapec, unius operae tactu Vitr.; večinoma pl.: Col., Suet., operae fabrorum Ci., operae mercennariae Ci. mezdniki, dninarji; occ. (najeti) pomagač (pri kakem napačnem dejanju): erat mihi contentio cum operis conductis Ci., operarum suarum gladii Ci., operae theatrales T. najeti gledališki ploskači.

ópera glasba opera

komična, šaljiva ópera comic opera, opera bouffe; (zgradba) opera house
iti v ópero to go to the opera
redni obiskovalec ópere operagoer

ópera opéra moški spol , grand opéra moški spol ; (stavba) Opéra, salle ženski spol d'opéra ; (zbor izvajalcev) opéra

komična opera opéra-comique, opéra bouffe
iti v opero aller à l'Opéra

operacij|a² ženski spol (-e …) medicina der Eingriff, die Operation (lepotna Schönheitsoperaton, nujna Notoperation, Noteingriff, golše Kropfoperation, kamnov Steinoperation, kile Bruchoperation, mandljev Mandeloperation, meniskusa Meniskusoperation, mrene Staroperation, srca Herzoperation, žolčnika Gallenoperation, radikalna/totalna Radikaloperation, želodca Magenoperation)
zdravljenje po operaciji die Nachsorge, Nachbehandlung
zdraviti po operaciji nachbehandeln
izvesti nujno operacijo notoperieren
iti na operacijo sich operieren lassen, sich einer Operation unterwerfen

operácija medicina surgical operation, operation

operácija na medicina operation for
napraviti, izvesti operácijo medicina to perform an operation
finančna operácija financial transaction
vojaške operácije operations pl, troop movements pl (oziroma movement of ships)
podvreči se operáciji medicina to undergo an operation
moram iti na operácijo I must undergo a surgical operation, I must be operated on, pogovorno I've got to have an operation

opozicij|a ženski spol (-e …) die Opposition
zunajparlamentarna opozicija außerparlamentarische Opposition
vodja opozicije der Oppositionsführer
biti v opoziciji in Opposition stehen
iti v opozicijo in die Opposition gehen

Opposition, die, opozicija; in Opposition stehen biti v opoziciji; Opposition machen oponirati, nasprotovati; in die Opposition gehen nasprotovati, iti v opozicijo, biti opozicija; außerparlamentarische Opposition zunajparlamentarna opozicija

oprav|ek moški spol (-ka …) die Besorgung; die Erledigung, der Gang
imeti opravka zu tun haben
iti po opravih Besorgungen machen, Botengänge machen
imam bolj pametne opravke, kot da bi … ich habe Besseres zu tun
imeti opravka z zu tun haben mit, zu schaffen haben mit
dajati si opravka z sich zu schaffen geben mit

oprávek affaire ženski spol

dati si opravka s čim s'affairer, s'occuper activement de quelque chose
imeti s kom opravka avoir affaire (ali à faire) à quelqu'un
priti po opravkih venir pour affaires
nujni, zasebni opravki affaires urgentes, privées
imam opravek v pisarni, v mestu, na sodišču j'ai affaire (ali à faire) au bureau, en ville, au tribunal
ne maram imeti nobenega opravka z njim je ne veux avoir rien de commun avec lui, je ne veux pas avoir à faire avec lui
iti po svojih opravkih vaquer à ses affaires
imel bo opravka z menoj il aura à faire à moi
vedno ima kak opravek il a toujours quelque affaire (en cours)

oprávek (-vka) m

1. faccenda, lavoro, impegno, affare; incombenza:
hoditi, iti po opravkih avere faccende da sbrigare
imeti dosti opravkov avere un monte di impegni

2. pl. opravki lavoro, impegni:
opravki čuvaja il lavoro di custode
poklicni opravki impegni professionali

3. pren.
imeti opravka s kom aver da fare con, occuparsi di
imeti opravka s policijo aver da fare con la polizia
pustite ga, sicer boste imeli opravka z mano lasciatelo stare, se no avrete da fare con me
imeti veliko opravka s kuho occuparsi di cucina
kaže, da imamo opravka s tatvino sembra trattarsi di furto

4. pren.
dati opravka komu procurare guai, fastidi a qcn., avere guai con qcn.
fant ti bo še dal opravka avrai ancora guai col ragazzo
hči si da opravka s sosedovim fantom la figlia se la vede col figlio del vicino

oprávek asunto m , negocio m , ocupación f

hišni opravki quehaceres m pl (de casa)
nujni (zasebni) opravki asuntos urgentes (particulares)
preobremenjen z opravki abrumado de negocios
dati komu opravka (fig) dar que hacer a alg
imeti mnogo opravka, opravkov tener mucho que hacer
s tem nočem imeti nobenega opravka no quiero mezclarme en eso, me lavo las manos en ese asunto
imam opravek v mestu tengo que hacer en la ciudad
ne maram imeti nobenega opravka z njim no quiero saber nada de él, no quiero tener nada de común con él
iti po (svojih) opravkih seguir sus ocupaciones

oprézno prislov cautiously, carefully, circumspectly, warily, guarrdely

oprézno se lotiti to go gingerly (about something)
oprézno iti to go warily (tudi figurativno)

ôreh (drevo) nut tree; (sadež) nut

ameriški beli ôreh botanika hickory
laški ôreh (sadež in drevo) walnut
to ni piškavega ôreha vredno I don't give a fig for it, it's not worth a brass farthing
ôrehe tolči, treti to crack nuts, to shell nuts
iti nabirat ôrehe to go nutting
on je trd ôreh (figurativno) he is a tough (ali hard) nut
to bo trd ôreh (figurativno) that will be a hard nut to crack
to se je izkazalo za trd ôreh (figurativno) this proved a tough not to crack
kleščice za ôrehe nutcracker, -s pl
nožek za čiščenje ôrehov nutpick
majhen ôreh nutlet
puhel ôreh blind nut
muškatov ôreh nutmeg
najtrši ôreh the toughest nut

oreille [ɔrɛj] féminin uho; sluh, posluh; pazljivost; roč, locenj; jezik (pri čevlju); plužna deska

d'oreille po posluhu
jusqu'aux oreilles do ušes
par-dessus les oreilles (figuré) čez glavo
oreille externe, interne, moyen zunanje, notranje, srednje uho
oreille d'ours (botanique) trobentica, jeglič
oreille-de-souris (botanique) spominčica
les murs ont des oreilles zidovi imajo ušesa, povsod so špijoni
en avoir par-dessus les oreilles biti sit, naveličan česa
avoir l'oreille basse biti ponižen
avoir l'oreille dure biti naglušen
avoir de l'oreille imeti (dober) posluh
avoir l'oreille fine dobro slišati
avoir les oreilles (re)battues (de) imeti polna ušesa (česa)
arriver aux oreilles de quelqu'un priti komu na ušesa
en avoir sur l'oreille (figuré) na vratu imeti
avoir l'oreille de quelqu'un naleteti pri kom na odprta ušesa, uživati njegovo naklonjenost
baisser l'oreille, porter bas l'oreille, avoir l'oreille basse (figuré) povešati ušesa
avoir la puce à l'oreille biti nezaupljiv, ne zaupati, čuvati se
n'en pas croire ses oreilles svojim ušesom ne verjeti
dire quelque chose à l'oreille de quelqu'un komu kaj na uho povedati
dire quelque chose à quelqu'un dans le creux, dans le tuyau de l'oreille komu kaj strogo zaupno povedati
dire deux mots à l'oreille de quelqu'un prigovarjati komu, svariti koga
donner sur les oreilles à quelqu'un prisoliti komu zaušnico
dormir sur les deux oreilles trdno spati; počivati v popolni varnosti
dresser, tendre l'oreille (figuré) napeti ušesa, pazljivo poslušati
échauffer les oreilles de quelqu'un podkuriti komu
écouter de toutes ses oreilles, être tout oreilles napeto poslušati
n'écouter que d'une oreille le z enim ušesom poslušati
entrer par une oreille et sortir par l'autre iti pri enem ušesu noter, pri drugem pa ven
être dur d'oreille biti naglušen
faire la sourde oreille, se boucher les oreilles gluhega se delati, ne hoteti slišati
fermer l'oreille à quelque chose ne hoteti nič vedeti o čem
frotter les oreilles à quelqu'un (figuré) ošteti koga
gager ses oreilles staviti svojo glavo
se gratter l'oreille (v zadregi) praskati se za ušesom
laisser ses oreilles (figuré) žrtvovati nekaj (proti svoji volji)
laisser passer, montrer le bout de l'oreille izdati se, pokazati svojo pravo naravo
marcher l'oreille basse biti osramočen
mettre la puce à l'oreille de quelqu'un (figuré) opozoriti, posvariti koga
ouvrir, prêter l'oreille poslušati, prisluhniti
recevoir sur les oreilles dobiti eno okoli ušes
rougir jusqu'aux oreilles do ušes zardeti
souffler quelque chose à l'oreille de quelqu'un komu kaj prišepetati
tirer les oreilles à quelqu'un pokarati koga
tirer par l'oreille (familier) za ušesa povleči
se faire tirer l'oreille pustiti se prositi
venir aux oreilles de quelqu'un priti komu na ušesa
ce n'est pas tombé dans l'oreille d'un sourd to si je (on) dobro zapomnil, teh besed ne bo pozabil

orma f sled, stopinja (tudi pren.):
fiutare le orme lovstvo iskati, vohati sled
mettersi sulle orme di qcn. iti po sledi (nekoga)

ostál left (over), remaining

ostáli pl the rest, the others, those left
med ostálim among other things, (latinsko) inter alia
v ostálem (= sicer) for the rest
in vse ostálo (drugo) and everything else, and all the rest of it
in ostálo (podobno) and so on, and so forth; et cetera (krajšava: etc.)
ostáli od nas the rest of us
vsi (drugi) ostáli gredó (hočejo iti) all the others (ali the rest of them) are going
bil je pijan kot vsi ostáli (drugi) he was drunk like the rest
mi (ki smo) ostáli (mi drugi) the rest of us
(vse) ostálo (drugo) se je izgubilo the remainder was lost

osta|ti (-nem) ostajati

1. bleiben, kje: verweilen, tam: [dortbleiben] dort bleiben, tu: [hierbleiben] hier bleiben, dableiben, (vztrajati) verharren, pri početju: dranbleiben
ostati na svojem mestu/položaju (ne oditi) auf seinem Posten bleiben
v položaju: [stehenbleiben] stehen bleiben, [sitzenbleiben] sitzen bleiben, [liegenbleiben] liegen bleiben, (držati se) [haftenbleiben] haften bleiben
ostati pokonci (ne iti spat) aufbleiben

2. (ostati nespremenjen) [bestehenbleiben] bestehen bleiben (obstati); dolžan: schuldig bleiben, hladen: [kaltbleiben] kalt bleiben; figurativno einen kühlen Kopf bewahren, nespremenjen: [gleichbleiben] gleich bleiben, nespremenjeno v veljavi: unberührt bleiben, odprt: [offenbleiben] offen bleiben, prižgan: anbleiben, skrit: verborgen bleiben, skupaj: zusammenbleiben, tih: stillbleiben, trden: festbleiben, zaprt: zubleiben, živ: am Leben bleiben
ostati zvest komu/čemu (jemandem/einer Sache) die Treue halten
ostati praznih rok figurativno leer ausgehen, in die Röhre gucken
ostati na cedilu figurativno zwischen zwei/allen Stühlen sitzen
ostati neizkoriščen brachliegen
ostati nekaznovan frei ausgehen
ostati pri stvari bei der Sache bleiben
ostati v stiku s kom: mit (jemandem) im Gespräch bleiben, in Verbindung bleiben
ostati v defenzivi in der Defensive bleiben
ostati z dolgim nosom der Dumme sein, in die Röhre gucken, mit langer Nase abziehen
ostati brez besed die Sprache verschlagen/rauben (ostal je … es hat ihm die Sprache verschlagen)

3. kot ostanek: [übrigbleiben] übrig bleiben, übrig sein
ostati kot sled po Xu Spuren zurücklassen (X hat Spuren zurückgelassen)
da ne ostane niti sled bis auf die letzte Spur

otíći òtīdēm, òtīdēm, ȍdēm, vel. otídi in otídi, otídaoh otíde in òdoh òde, otìšao otìšla
1. oditi: otići kući, od kuće; otišla je moja mladost; otići po rodu iti k sorodnikom; otići u svijet, u kaludere
2. omožiti se: djevojka je otišla za prvog momka u selu
3. odteči: voda, krv otide
4. začeti: on ode ovako besjediti

out² [áut] prislov

1.
ven, iz (tudi v zvezi z glagoli: to go out iti ven, to die out izumreti)

2.
zunaj, zdoma (he is out zunaj je, ni ga doma)

3.
ne na delu (a day out prost dan)

4. vojska
na (bojnem) polju
navtika na morju

5.
ne v zaporu (out on bail na svobodi proti kavciji)

6.
priobčen (knjiga the book came out in June)
predstavljen javnosti (dekle)

7.
odkrit (the secret is out tajna je prišla na dan)

8. šport
zunaj, ven, ne v igri, izven igrišča; (boks) knockoutiran

9. politika
ne v vladi (the democrats are out)

10.
ne v vaji (my fingers are out)

11.
porabljen, ne na zalogi (the potatoes are out)

12.
do kraja, čisto (to hear s.o. out koga do kraja poslušati, tired out čisto izčrpan)

13.
izpahnjen (roka), ki preplavlja (reka)

14.
napačen, zmoten (his calculations are out njegovi računi so napačni)

15.
dan v najem (zemlja), izposojen (knjiga)

16.
jasno, glasno (to laugh out glasno se zasmejati, speak out! govori glasneje!, povej že jasno in glasno!)

17. aeronavtika
končan (pogovor)

18.
razno

out and out popolnoma, docela
out and about (zopet) na nogah, pokonci
out and away daleč (najboljši itd.)
to be out miniti, ne biti v modi, biti na izgubi, biti zunaj, ne biti doma, ne priti v poštev, iziti (knjiga), ne goreti, biti ugašen
that is out! ne pride v poštev!
to be out in a thing motiti se
to be out for s.th. iskati kaj, zavzeti se za kaj
to be down and out na nič priti
to be out with s.o. ne biti več prijatelj, biti hud na koga
to have it out with s.o. razčistiti stvar s kom
we had an evening out zvečer smo šli ven
out at heels reven
out at elbows revno oblečen
out on a limb izpostavljen
way out izbod
the workers are out delavci stavkajo
out with him! ven ga vrzi!
ekonomija to insure out and home zavarovati za pot tja in nazaj