Franja

Lūsitānia -ae, f Luzitánija, sprva dežela med rekama Duris in Tag, pozneje kot rim. pokrajina dežela med rekama Duris in Anas (Anas, zdaj Guadiana), vzhodno od Salmantike (današnje Salamanke) in Toleta (današnjega Toleda): Varr., Ci. ep., C., L. idr. Od tod Lūsitānus 3 luzitán(ij)ski, iz Luzitánije: Aur., Viriathus Lusitanus Ci., pira Plin.; subst. Lūsitānī -ōrum, m Luzitán(ij)ci, preb. Luzitanije: Ci.

luskínar -ja m šaran iz ribnjaka, potpuno pokriven ljuskama

lûškī -ā -ō iz loga, v logu, loški: -o drvo; -e trešnje

lutāmentum -ī, n (lŭtāre) ilovina = izdelek iz gline, glinovina, zid(ovje) iz ilovice: Ca.

lŭteus² 3 (lŭtum)

1.
a) iz greza (grezi), iz blata, iz ilovice: aedificium Plin., luteum opus fingit hirundo O. gnezdo, glebae Vitr. ilovnate grude, kosi ilovice.
b) pesn. glinen: toreuma Mart.
c) prstén: homo (= Adam) Prud.

2. blaten, blatnat, blatast: herus Pl., caput Rheni H., gallina luteis pedibus Plin., l. Vulcanus Iuv. umazan, sajav, sajast; pesn.: luteum ceromate corpus Mart. namazano, prevlečeno.

3. metaf. malopriden, ničvreden, malovreden: meretrix Pl., homo Ci., negotium Ci. malovredna reč, malenkost, Pelusiotas nos appellant et luteos Hier.

Lȳdia -ae, f (Λυδία) Lídija

I. maloazijska pokrajina z glavnim mestom Sardīs ali Sardēs, Sarde (zdaj Sart): Ci., N., L., V., O. idr. Od tod adj.

1. Lȳdus 3 (Λυδός) lídijski, iz Lídije: servus Ci., puella (= Omphale) O., urbes O., aurus Val. Fl.; subst.
a) LȳdĪ -ōrum, m Lídijci, preb. Lidije: Ci., N., L. idr.
b) Lȳdus -ī, m Lídijec, pesn. = Caystrus Petr.

2. Lȳdius 3 (Λύδιος) lídijski, iz Lídije: haruspex Ci., Lydius aurifer amnis (= Pactōlus) Tib., nurus Sen. tr., lapis Plin. preizkusni kamen, naš skrilavi kremenec ali brusnik = lidít, temno sivi različek kalcedona; v gr. obl.: Lȳdion (sc. genus laterum) Plin. — Ker so se po bajki Etruščani v Italijo priselili iz Lidije, je za latinske pesnike Lȳdius 3 = etruščánski, etrúr(ij)ski, Lȳdī -ōrum, m pa = Etruščáni, Etrúr(ij)ci: Lydius Thybris V., Lydorum manus V., ora Lydia, Lydia bella, castra Sil., Lydia stagna (= lacus Trasimenus) Sil. —

II. Lȳdia Lídija, naslov pesnitve Valerija Katona: Suet.

lygdinos (lygdinus) 3 (gr. λύγδινος) iz belega marmorja: horoscopus Iul. Val.; poseb. lygdinus lapis (gr. λύγδινος λίϑος) Plin., Isid. (napačno pisano Ligdinus) bleščeče bel kamen ali marmor (na otoku Paros) = lygdos.

lymphō -āre -āvī -ātum (lympha) koga blázniti, spraviti (spravljati) ob pamet (um), v brezumje, v norost (ob)noríti: deus lymphaverat urbem Val. Fl., lymphare incursibus urbes, lymphante deo, superis animum lymphantibus Stat., lymphari Plin. zblazneti, biti (priti) ob pamet, znoreti. Od tod pt. pf. lymphātus 3 zblaznel, blazen, kakor obseden, ves iz sebe, nepriseben, zblojen, ne zavedajoč se: in Graecia commota mente quod λυμφολήπτους appellant, ab eo lymphatos dixerunt nostri Varr., l. meus H., Cat., pectora O., velut lymphati L. kakor navdani od naglega strahu (panike, zone), lymphatis similes Cu., l. metus Lucan., lymphatis caeco pavore animis T., repente lymphati ... in centuriones invadunt T., lymphata corpora boum Sil.; v enakem pomenu tudi pt. pr. lymphāns -antis: lymphantes animi Plin., eorum religione lymphantes Ap.

Lyrnēs(s)us (Lyrnēs(s)os) -ī, f (Λυρνησσός) Lirnés (Lirnéz)

1. mesto v Miziji, na meji s Troado, rodni kraj Ahilove ljubice Brizeide Hipodameje: V., Plin. Od tod

1. subst. adj. Lyrnēsis -idis, acc. -ida, voc. -i, f (Λυρνησίς): O. ali Lyrnēsias -adis, f.: P. F. Lirnézijka = Brizeida.

2. adj. Lyrnēsius 3 lirnéški, lirnézijski, iz Lirnésa: moenia O., Acmon V.

2. mesto v Kilikiji: Cu., Prisc.

3. mesto v Pamfiliji: Plin.

macaronique [-rɔnik] adjectif makaronski; mešan; sestavljen iz različnih jezikov

latin masculin macaronique kuhinjska latinščina
poésie féminin macaronique norčava, šaljiva pesem, v kateri avtor meša latinske besede z besedami svojega jezika z latinskimi končnicami

Macedō¹ in Macedōn (acc. pl. -as) -onis m (Μακεδών) Makedónec: L., N., Corn., Sen. ph., Fl., Macedo Alexander Ci., tudi samo Macedon Lucan., Macedonum robur L. po makedonsko oboroženo jedro (Antiohove) vojske; atrib. makedónski, iz Makedónije Macedo miles Pl., Cu., vir Macedo H., Macedo hostis L., Macedones Cadueni Plin. makedonski Kadueni, makedonska naselbina v Frigiji, Hyrcani Macedones Plin. makedonski Hirkani, makedonska naselbina v Lidiji. Od tod adj. Macedōnicus 3 (Μακεδονικός) makedónski, iz Makedónije, v Makedóniji: legiones Ci., praeda, montes L., mare L., Plin. Egejsko morje med Makedonijo in Trakijo, exercitus, phalanx Cu.; Macedōnicus -ī, m Makedónski, častni priimek Kvinta Cecilija Metela, ki je l. 146 podvrgel Makedonijo rim. oblasti kot provinco: Plin., Vell., Val. Max. Macedoniēnsis -e makedónski, iz Makedónije: vir Pl. Macedonius 3 (Μακεδόνιος) makedónski: miles Pl., sarissa O. (Metam. 12, 466, kjer pesnik zaradi metričnih razlogov meri Macēdŏnĭaque), colonia Iust.; subst. Macedonia -ae, f (Μακεδονία) Makedónija, pokrajina od Olimpa do Strimona, razširjena pod vladavino Filipa II., pozneje rimska provinca (gl. zgoraj: Ci., C., L., Mel., Plin.).

machinalement [-nalmɑ̃] adverbe mehanično, brez premišljevanja, iz navade

macramè m tekstil

1. makrame, vozlanka

2. brisača, prt iz makrameja

Madaurī -ōrum m in Madaura -ae f Madávri (Madávra), mestna občina v Numidiji: Aug. — Od tod adj. Madaurēnsis -e madávrski, iz Madávrov (Madávre): O., Ap., Aug.

madrileño madridski, iz Madrida

madrileño m Madridčan; vrsta španskih cigar

Magdala -ae, f (Μαγδαλά) Mágdala, mesto v Judeji: Vulg. — Od tod Magdalēnē -ēs, f Magdaléna, Mágdalka, iz Mágdale: Maria Hier.

Magenbluten, das, Medizin krvavitev iz želodca

magia ženski spol čarovništvo, čarovnija, čar; vedeževalstvo iz zvezd

magia negra črna umetnost

Magnēs -ētis, m (Μάγνης) magnétski, magnézijski, iz Magnézije: Magnes campus Val. Fl., lapis Magnes Lucr. ali Magnes (magnes) lapis Plin., tudi samo Magnes (magnes) Plin., Sil., Cl., Isid., Aug. magnetovec, magnet (ki ga Plin. deli na moškega in ženskega; slednji je naš rjavec ali rjavi manganovec); subst. m. Magnézijec: Ci., večinoma v pl. Magnētes -um, acc. -ēs in -ăs, m (Μάγνητες) Magnézijci, preb. tesal(ij)skega polotoka Magnezije: L., Lucan., pa tudi mesta Magnezije v Lidiji: O., T., Plin., L. idr. — Od tod Magnēsia -ae, f (Μαγνησία) Magnézija

1. rodoviten tesal(ij)ski polotok jugovzhodno od Ose: L., Mel.

2. mesto v Kariji ob Majandru (zdaj Inek-bazar): L., N.

3. mesto v Lidiji ob Hermu ob severnem vznožju Sifila (zdaj Manissa): L. Magnēsius (Magnēsus) 3 (Μαγνήσιος) magnézijski: saxum Lucr. magnet(ovec). Magnēssa -ae, f (Μάγνησσα) Magnézijka: H. Magnētis -idis, acc. -ida, f (Μαγνητίς) magnézijska: Argo O. (po bajki zgrajena v magnezijskih Pagazah in splavljena pri Afetah). Magnēticus 3 (Μαγνητικός) magnézijski: gemma Cl. Magnēsiānī -ōrum, m Magnézijci, preb. karijskega mesta Magnezije: Hier. Magnētarchēs -ae, acc. -ēn m (Μαγνητάρχης) magnetárh, najvišji oblastnik tesal(ij)skih Magnezijcev: L.

māgnopere: C., L., Lucr. (adv. abl. v ixpt.) in ločeno māgnō opere (poseb. pri Ci.), komp. māiōre opere: Ca. ap. Gell.; superl. māximopere: Ter., L. ali māximō opere: Ter., Ci., v večini primerov le pri glag.

1. pogosto je še mogoče razbrati prvotni pomen „z veliko truda (prizadevnosti)“, torej prizadevno, živo, iz vsega srca, iz dna duše, izrecno, prizadevno, močno, na moč, silno, zelo, prim.: magnopere aliquem cohortari C., magnopere ridere, curare, alicui suadere L., hoc magnopere orare Suet., magno opere oro, quaero, requiro, defendo Ci., magnoque opere abs te peto Ci. ep., nihil est in vitā magno opere expetendum nisi laus Ci., senectus nullas voluptates magno opere desiderat Ci., legatos ad Demosthenem venisse magnoque opere orasse S. prav posebej, opere magno edicite Acc. fr., expetivisse opere tam magno senem Pl., quo maiore opere dico suadeoque Ca. ap. Gell., a te maximo opere … etiam atque etiam quaeso et peto Ci. ep., id maximo opere censeo perferendum Ci., maximo te orabat opere Ter., opere maximo dabamus operam Ter.

2. prvotni pomen je polagoma oslabel v pomen zelo, močno, (prav) posebno, (prav) posebej: magnopere perturbari C., magno opere prodesse Plin., populus magno opere ludis delectatur Ci., quorum frequentiā magno opere laetor Ci., magno opere iucundus Ci., maximopere indigne ferentes L.; z nikalnico pogosto = ne (prav) posebej (posebno), nič kaj posebej (posebno), neznatno, ne ravno: nemo magnopere eminebat L., nulla magnopere clade accepta L. brez znatnega poraza, L. quorsum recidat responsum tuum, non magno opere laboro Ci., praeterea magno opere nemo Ci. zlahka ne kdo.