-
Κο(λ)λυτεύς, έως, ὁ prebivalec atiške občine Κολλυτός.
-
κολοιός, ὁ ep. kavka.
-
κολοσσός, ὁ [Et. iz κολοκjός] ogromen, velikanski kip.
-
κολο-συρτός, ὁ ep. hrup, šum, vpitje, vrvenje.
-
κόλπος, ὁ [Et. dissimil. iz πολπος, idevr. qwolpo-s, kor. qwelp, nem. wölben (stvn. hwelban)] 1. nedrje, prsi, krilo, naročje, guba (obleke pod prsmi). 2. morski zaliv, morsko dno.
-
κολυμβητής, οῦ, ὁ plavač, potapljalec.
-
Κόλχος, ὁ prebivalec Kolhide (Κολχίς, ίδος, ἡ), dežele ob Črnem morju.
-
κολώνη, ἡ ep. poet., κολωνός, ὁ [Et. lat. collis iz colnis, kor. qele-, kvišku moleti] ion. grič, hrib, gora; gomila; ὁ Κολωνός (sc. δῆμος) grič in občina severno od Aten, Sofoklejev rojstni kraj.
-
κολῳός, ὁ ep. krik, vrišč, prepir, kreg, ἐλαύνω κολῳόν ženem krik, glasno kričim.
-
κομήτης, ου, ὁ (κομάω) 1. dolgolas, krilat ἰός, travnat, z novim listjem ovit θύρσος; s travo porasel λειμών. 2. subst. ὁ zvezda repatica.
-
κομιστήρ, ῆρος, ὁ κομιστής, οῦ, ὁ (κομίζω) nosilec, donašalec, oskrbovalec.
-
κομμός, ὁ (κόπτω) žalovanje, žalostinka.
-
κόμπος, ὁ ep. poet. 1. hrup, hrušč, rožljanje, topot(anje) (plesalcev), škripanje ὀδόντων. 2. bahanje, baharija; (bučna) hvala, slava; μάτην κόμπος prazno bahanje, κόμπος πάρεστι smem se ponašati.
-
Κόμψατος, ὁ reka v Trakiji.
-
κόναβος, ὁ ep. hrup, hrušč, bobnenje, ropot, vrišč.
-
κόνδυλος, ὁ pest, udarec s pestjo, zaušnica.
-
κονι-ορτός, ὁ (κόνις, ὄρνυμι) 1. oblak prahu, prašni vrtinec. 2. pren. umazan človek, skopuh.
-
κονῑ́-(σ)σαλος, ὁ (κόνις, σάλος) ep. prašni vrtinec, oblak prahu.
-
κοντός, ὁ [Et. iz kor. k'ent, gl. κεντέω] drog, kol.
-
κοπετός, ὁ (κόπτομαι) tarnanje, jokanje, κοπετὸν ποιοῦμαι ἐπί τινι plakam po kom NT.