Franja

accordare

A) v. tr. (pres. accōrdo)

1. spraviti, pomiriti:
accordare due avversari spraviti dva nasprotnika

2. glasba uglasiti, ubrati:
accordare un violino uglasiti violino

3. podeliti milost, pomilostiti:
il Presidente della Repubblica ha accordato la grazia a tre ergastolani predsednik republike je pomilostil tri kaznjence

4. odobriti:
accordare un prestito a qcn. odobriti komu posojilo

B) ➞ accordarsi v. rifl. (pres. mi accōrdo)

1. sporazumeti se, zediniti se:
accordarsi su un prezzo sporazumeti se o ceni

2. ujemati se:
due caratteri che si accordano perfettamente značaja, ki se odlično ujemata

accorder [akɔrde] verbe transitif spraviti v sklad, v soglasje, uskladiti, uglasiti; poravnati (spor); pokloniti, dati; privoščiti, dopustiti; uslišati (prošnjo); pripisovati

s'accorder soglašati, ujemati se, skladati se; harmonirati (avec s); sporazumeti se, zediniti se
accorder un piano, un violon uglasiti klavir, violino
accorder le verbe avec le sujet uskladiti glagol z osebkom
le verbe s'accorde avec son sujet glagol se sklada z osebkom
accorder un crédit, un délai de paiement dovoliti, odobriti kredit, odlog plačila
il lui a accordé la main de sa fille dal mu je hčer za ženo
vous accordez trop d'importance à cette affaire pripisujete preveč važnosti tej zadevi
accorder sa confiance (parlement) izreči zaupnico
accorder la grâce à un condamné pomilostiti obsojenca
accorder des dommages-intérêts prisoditi odškodnino
accorder un congé exceptionnel odobriti izreden dopust
vous m'accorderez que l'été a été exceptionnel strinjali se boste z mojim mnenjem, da smo imeli izjemno poletje
accorder sa main à quelqu'un (snubcu) reči da (ženska)
s'accorder un peu de répit dati si, privoščiti si malo oddiha

accōrgersi^* v. rifl. (pres. mi accōrgo)

1. opaziti, opažati; zapaziti:
non si era accorto di me ni me opazil
te ne accorgerai! boš že videl!

2. pren. zavedeti se, sprevideti, doumeti:
mi accorsi di aver sbagliato sprevidel sem, da sem se zmotil
senza accorgermene nevede, nenamerno

accostare

A) v. tr. (pres. accōsto) približati, primakniti, primikati, dati (k):
accostare un mobile al muro primakniti kos pohištva k zidu
accostare una persona ogovoriti nekoga
accostare le imposte pripreti oknice

B) v. intr. navt. približati ladjo z bokom k drugi ladji ali k obrežju

C) ➞ accostarsi v. rifl. (pres. mi accōsto)

1. približati se, stopiti (k), postaviti se (k):
accostarsi al fuoco stopiti k ognju
accostarsi a un'idea, a un partito pren. postati pristaš neke ideje, stranke
accostarsi a un'arte pren. zanimati se za neko vejo umetnosti
accostarsi ai classici pren. lotiti se študija klasikov, poglobiti se v klasike
accostarsi ai Sacramenti relig. pristopiti k zakramentom

2. biti podoben, soroden:
un verde che si accosta all'azzurro zelena, ki prehaja v modro

accrescere^*

A) v. tr. (pres. accresco) povečati, pomnožiti, razširiti:
accrescere un patrimonio povečati premoženje
accrescere il numero degli impiegati povečati število uslužbencev

B) ➞ accrescersi v. rifl. (pres. mi accresco) povečati se, rasti:
la famiglia si accresce družina raste

accroc [akro] masculin razporek; težava, ovira, incident, nevšečnost; familier pregrešek (proti pravilom); madež, senca (na ugledu)

il y a un accroc dans l'affaire pri stvari je neka težava, stvar ne gre gladko
faire un accroc à son pantalon napraviti si razporek na hlačah, strgati si hlače
l'opération s'est déroulée sans le moindre accroc operacija je potekla brez najmanjše ovire (težave)

accrocher [akrɔše] verbe transitif obesiti; natakniti se (quelque chose na kaj); automobilisme trčiti ob; technique priklopiti; militaire spopasti se, imeti prasko (quelqu'un s kom); familier ujeti, zgrabiti; figuré prestreči, ustaviti, ovirati

s'accrocher oprijeti se, okleniti se (à quelque chose česa), obviseti, obesiti se na, držati se za; automobilisme trčiti skupaj; familier prepirati se
se l'accrocher (figuré) pas si tesneje zategniti, odreči se čemu
s'accrocher au terrain (militaire) prilepiti se na zemljišče
ça accroche (familier) stvar ima neko težavo, tu nekaj ni v redu
ils s'accrochent ensemble (familier) spadajo skupaj, ujemajo se

accumulare v. tr. (pres. accumulo)

1. kopičiti, grmaditi, zbirati:
accumulare quattrini, ricchezze kopičiti denar, bogastvo

2. absol. kopičiti denar

3.
accumulare pretesti, spropositi, impegni pren. naštevati izgovore, delati napako za napako, nalagati si obveznosti

accūsātor -ōris, m (accūsāre)

1. tožitelj, tožnik (zlasti pred sodiščem, večinoma v kazenskih postopkih [tožnik v civilnih postopkih se je imenoval petitor]; naspr. reus, defensor, patronus): si posset reus absente accusatore condemnari Ci., accusatorem constituere, instituere Ci., ille imprudens ipse suus fuit accusator N., eundem accusatorem capitis sui et iudicem esse L., accusatorem subdere, crimina et accusatorem moliri T., occ. (v slabem pomenu) = delator, ovaduh: Iuv., Suet.

2. tožnik = pritoževalec o čem, grajalec: morum vitiorumque publicorum Lact.

achat [aša] masculin nakup, nakupovanje; kupljena stvar

achat au comptant, à crédit, en gros, au détail, à tempérament, d'occasion nakup za gotovino, na kredit, na debelo, na drobno, na obroke, priložnosten nakup
contrat masculin, pouvoir masculin, prix masculin d'achat kupna pogodba, moč, cena
acquérir par voie d'achat pridobiti si, nabaviti si z nakupom
faire des achats nakupovati
faire l'achat d'une voiture kupiti si avto
montrez-moi vos achats pokažite mi, kaj ste kupili

Achtung, die, (-, -en)

1. pozornost; Achtung! pozor!

2. (Hochachtung) spoštovanje; jemandem Achtung erweisen spoštovati (koga), izkazovati (komu) spoštovanje; sich Achtung verschaffen pridobiti si spoštovanje

aclocar [-ue-, c/-qu]

aclocarse kokati, kokodakati; (z)valiti; fig udobno si napraviti

acordar [-ue-] skleniti, odločiti, priznati; v sklad spraviti, uskladiti; ukazati, predpisati; spomniti; privoliti, strinjati se, soglašati

hacer acordar (a) spomniti (na)
acordarse dogovoriti se; (con) poravnati se z
acordarse de a. spomniti se na, spominjati se, pomniti
si mal no me acuerdo če se prav spominjam
si te he visto, no me acuerdo nehvaležnost je plačilo sveta

acqua f voda:
acqua distillata destilirana voda
acqua dolce sladka voda
acqua minerale mineralna voda, slatina
acqua piovana deževnica
acqua potabile pitna voda
acqua salata slana voda
acqua santa blagoslovljena voda
acqua di seltz, acqua gassata sifon
acqua sorgiva, acqua di sorgente, acqua viva voda z izvira
acqua di Colonia kolonjska voda
acqua ossigenata vodikov peroksid
acqua pesante težka voda
acqua ragia terpentinovec
acqua regia zlatotopka
acque di rifiuto odpadne vode, odplake
acque termali termalne vode
passare le acque, far la cura delle acque zdraviti se v toplicah
affogare in un bicchier d'acqua utopiti se v kozarcu vode pren. obupati pred najmanjšo oviro
si assomigliano come due gocce d'acqua podobna sta si kot jajce jajcu
ha l'acqua alla gola voda mu že teče v grlo
la barca fa acqua barka pušča vodo; pren. posli gredo slabo
è come bere un bicchier d'acqua nič lažjega kot to! s tem opravim za malico!
acqua in bocca! nikomur niti besedice!
buttare l'acqua sul fuoco miriti
essere, sentirsi come un pesce fuor d'acqua počutiti se kot riba na suhem
fare un buco nell'acqua, pestar l'acqua in un mortaio, tirar su l'acqua con un paniere truditi se brez učinka, zaman
a fior d'acqua na gladini
frigger con l'acqua skopariti
lavorare sott'acqua spletkariti, rovariti
portar l'acqua al mare vodo nositi v Savo
il sangue non è acqua kri ni voda
stare a pane e acqua živeti ob kruhu in vodi
tirare l'acqua al proprio mulino vleči vodo na svoj mlin
acqua di un diamante čistost, sijaj diamanta
è un farabutto della più bell'acqua šalj. to je malopridnež kot le malokdo
PREGOVORI: acqua cheta rovina i ponti preg. tiha voda bregove dere
acqua passata non macina più preg. kar je bilo, je bilo

acquiēscō (adquiēscō) -ere -quiēvī (-quiētum)

1. umiriti se, upokojiti se, spočiti se, počivati, odpoči(va)ti se: resedit, ut si lassitudine (od utrujenosti) cuperet acquiescere N., ne victorem quidem te acquiescere passus est L., acqu. tres horas Ci., in lecto Cat., Cu., somno Cu. spati, Cremonae T.; in hoc devorsorio Ci. (pren.); occ. evfem. zaspati = umreti: anno acquievit septuagesimo N., innixus genibus acquievit Val. Max., morte acqu. T.

2. pren.
a) (o rečeh) pomiriti (pomirjati) se, umiriti (umirjati) se, mir imeti, mirovati: civitas acquiescens Ci. ep., ut fessa tam diutino bello acquiesceret civitas L., acquiescit (Tyros) Cu., res familiaris adquiescit L. se ne zmanjšuje, dolor admotis consolationibus acquiescit Plin. iun.
b) (o duševnem miru) mir najti, pomiriti (pomirjati) se, umiriti (umirjati) se, zadovoljiti (zadovoljevati) se s čim, zadovoljen biti: morte Clodii Ci., parva spe cum acquievisset L., ac. solacio Suet., solaciis Plin. iun.; in his (litteris tuis) acquiesco Ci. ep.; z dat.: huic (imperatori) acquiescebant homines Auct. b. Afr., ut ... acquiescas spei blandae Sen. ph.; abs.: numquam sinit (improbitas) eum respirare, numquam acquiescere Ci.; occ. α) vesel biti, srečen biti: senes in adulescentium caritate acquiescimus Ci., in tuis oculis, in tuo ore vultuque adquiesco Ci., noxius, cum suo supplicio crucietur, acquiescit alieno Cu., acqu. in unico filio Cu. β) z dat. rei = vda(ja)ti se čemu: honori (častni službi) Suet.; z dat. personae komu pritegniti, pritrditi (pritrjevati) komu: cui quasi oraculo acquiescebat Suet., acqu. patri, Celso Dig.; non acquiescere z inf. ali ACI: ne pristati, da ..., ne privoliti (privoljevati), da ...: Eccl.

acquirō (adquirō) -ere -quīsīvī -quīsītum (ad in quaerere)

1. k čemu še kaj pridobi(va)ti: nos ita vivere in pecunia tenui, ut prorsus nihil acquirere velimus Ci., non ut aliquid acquireret ..., cogitavit C. da bi si kaj prikoristil, Fama vires acquirit eundo V. pomnoži svoje moči, zadobi večjo moč, acqu. novos amicos S., armis opes L.

2. sploh kaj pridobi(va)ti: vires bello O., sibi famam Ph., summum decus T., (militum) favorem ... largitione et ambitu male adquiri T., adquirendae pecuniae iter T.; abs.: acquirendi ratio, facultas Q., acquirendi cupido Ap.

acquit [aki] masculin pobotnica, potrdilo o prejemu, o plačilu

par manière d'acquit bežno, površno, nemarno
pour acquit plačano!; znesek (hvaležno) prejel!
par acquit de conscience za pomirjenje vesti, da si ne bi (pozneje) česa očital
je pensais qu'il n'était pas à Paris; par acquit de conscience, j'ai téléphoné chez lui menil sem, da ga ni v Parizu; za pomirjenje vesti sem telefoniral na njegov dom

acreditar v dober glas spraviti; opravičiti, potrditi, overiti; (za)jamčiti; v modo prinesti

acreditarse obnesti se; izkazati se
acreditarse (para) con alg. pridobiti si zaupanje
acreditarse con a. ugled si pridobiti z
acreditarse de loco kot norec ravnati; tako delati, da te imajo ljudje za bedaka

āctiō -ōnis, f (agere)

1. gib(anje): in singulis tetrantum actionibus Vitr.

2. (pri govornikih in igralcih) gibanje telesa in spreminjanje glasu, vedenje, deklamacija: Q., Plin. iun., actio in Antonio singularis Ci., vehemens, plena animi, doloris ... Ci., actio non tragica Ci.; met. gledališka predstava, (gledališko) prikazovanje: artifices suas per orchestram praestant actiones Vitr.

3. opravljanje, izvrševanje; z objektnim gen.: actio illarum rerum aperta Ci., gratiarum actio Ci. zahvala.

4. delovanje, dejanje, delo; abs.: honesta Ci., motus et actio divina Ci., habet fabula varios actus multasque actiones Ci., ad quod est adhibenda actio (zunanja dejavnost) quaedam, non solum mentis agitatio (duševna dejavnost) Ci., suscipere actionem aliquam Ci., virtutis laus omnis in actione consistit Ci.; s subjektnim gen.: eius actiones horreo Ci. dejavnost, actio corporis, mentis Ci., vitae Ci. praktično življenje.

5. occ. javno delovanje ali dejanje
a) uradno dejanje (delo, opravilo), uradni posel, npr. razprava, nasvet, predlog, javni govor (v senatu, narodnem zboru), v pl. tudi uradno poslovanje, uradovanje: consularis Ci., actiones publicae Ci. državniško delovanje, actiones Ciceronis consulis S., Gracchorum actionibus nobilitas obviam ierat S. spletkam, rogoviljenju, seditiosae actiones (tribunorum), tribuniciae actiones L., omnium actionum in senatu primam habuit pro victore populo L.
b) sodna obravnava, pravdanje, tožba, navadno s tožnikovega stališča: Suet., Icti., pecuniae civili actione et privato iure repetuntur Ci., actionem constituere ali instituere Ci. pravdo (tožbo) začeti, actionem perduellionis intendere (alicui) Ci. tožiti koga zaradi veleizdaje, actionem constituere adversus aliquem Val. Max.; z zagovornikovega stališča: actio maximae causae debilitatur loco Ci. izvajanje največje pravde; splošno: inquieta urbs actionibus T.
c) met. α) stalno tožbeno besedilo, tožbeni obrazec, tožbeni postopek: illa actio: "ope consilioque tuo furtum aio factum esse" Ci., aut muta actionem aut noli mihi instare, ut iudicem Ci., actiones componere Ci. ep., alicui actionem dictare Sen. rh.; potem sploh sodno napotilo o tem, na kar je po zakonu treba paziti pri sodnih razpravah, pravdni predpis: Hostilianae Ci. (o dediščinah). β) tožbena pravica, dovoljenje za tožbo: Sen. ph., Q., Suet., actionem eius rei postulant Ci., si qui me exire mea domo coëgisset, haberem actionem Ci., legatus actionem se daturum negavit Ci., multis actiones et res peribant L. mnogim je šla tožbena pravica in zahtevek po zlu. γ) tožbeni govor, obtožnica, tožbeni spis: actiones Verrinae (zoper Vera) Ci., in prima parte actionis Q. δ) sodni rok: XV viri prima actione non iudicaverunt Ci., altera, tertia actio Ci.

acuō -ere acuī (acūtus) (acus -ūs, aciēs, ācer)

1. (na)ostriti, (na)brusiti: serra acuitur Ci., ac. gladios L., Cu., enses O., audiet cives acuisse ferrum H., ac. sagittas cote H., dentes H., dentes in proelia Tib.

2. pren.
a) gram. (po)ostriti, naglasiti (naglašati), z naglasom poudariti (poudarjati): syllabam Q.
b) (po)ostriti, (iz)bistriti, (iz)vežbati, izpolniti (izpolnjevati): illos aetas acuet Ter. bo umodrila, ac. mentem, ingenium, ingenia adulescentium Ci., linguam Ci., H.
c) priganjati, spodbuditi (spodbujati), dražiti, razvne(ma)ti: iuventutem ad dicendum Ci., ad crudelitatem te acuit oratio eorum Ci., quam (Allecto) Iuno his acuit verbis V., lupos acuunt balatibus agni V., curis acuens mortalia corda V., mučeč, primos acuisse furores V., ac. ad aemulandas virtutes L., ac. ignaviam Cu.
č) (po)množiti, (po)višati, (po)večati, (o)krepiti: acuunt metum mortalibus V., ac. Martem (bojaželjnost) V., iras rumoribus V., iram hosti ad vindicandas sociorum iniurias L., studia populi L., curam acuebat, ... quod ... L. — Od tod adj. pt. pf. acūtus 3, adv. -ē

1. naostren, ostnat, oster, šilast, koničast: culter Pl., sudes C., cos acutum reddere ferrum valet H., ac. tela H., iacula V., acutā cuspide conti V., hasta, ensis, gladii, falx O., acutissima falx Col., acutae spinae V., acutior sagitta O., ac. cupressus, pinus O., ac. anguli Plin.; ac. elementa (= atomi) Lucr. nazobčani, ac. nasus, acuti oculi Pl. ali acutae aures H. ali ac. figura Plin. koničast, barba in acutum desinens Amm. "kozja" brada.

2. pren.
a) (o čutnih zaznavah): o čutu oster, hud: gelu H., sol H. žarko, radii solis O.; po vohu ali okusu oster, rezek: odor, unguentum, cibus, sapor Plin.; po vidu oster, bister, svetel: acutior claritas Arn., acute cernere Lucr., cernens acutum (adv. acc. neutr.) Amm.; po sluhu oster, visok, pronicav, vreščav: sonus Ci., stridor, aera H., hinnitus V., tinnitus, vox O., acclamatio Corn., acute sonare Ci. = acutum (adv. acc. neutr.) resonare H.; v glasbi visok: sonus Ci., vox Ci., Q. (naspr. vox gravis = bas); gram. ostro naglašen: syllaba Q. Pren.: nares H. tenek nos = tenko opažanje, in amicorum vitiis cernis acutum (adv. acc. neutr.) H. ostro vidiš, populi Rom. oculi acres atque acuti Ci.
b) (o duhu ali o umu) ostroumen, bistroumen, bister, duhovit, prodoren, dovtipen, prebrisan, včasih tudi = premeten: ingenia Ci., homo acutus magis quam eruditus Ci., animus acutus atque versutus Ci., hominum genus nimis acutum et suspiciosum Ci., ac. studia Ci., si qui acutiores in contione steterant Ci., acutus ad fraudem N., acutus rebus Q. ostroumen mislec, ac. interrogatio, ac. conclusiones Q., multa venerant in mentem acuta et subtilia Ci., quam acuta omnia Plin. iun., acute testes interrogabat Ci., acute dicere aut scribere Suet., acutius ali acutissime cogitare Ci., acute cogitatum N. duhovita misel, acute collecta crimina Ci.; ret. natanko določen, preprost in primeren, poseben: sententiae, orator Ci., Hyperides Q.
c) tudi (o boleznih) hiter, nagel (naspr. longus, vetustus): morbus H., Cels., mrzlica, febris Cels., tako tudi acuta pericula Plin.; pesn. pren.: acuta belli H. nagle vojne spremembe.