Franja

Zadetki iskanja

  • zazírati se (-am se) imperf. refl. fissare la sguardo, guardare
  • zbezljáti (-ám) perf.

    1. correre qua e là; scappare; pog. correre via

    2. pren. impazzire:
    kazalci merilnika hitrosti so zbezljali le lancette del tachimetro erano impazzite
    cene so zbezljale i prezzi sono impazziti

    3. pog. pren. sfrenarsi, scatenarsi (specie sessualmente)
  • zbežáti (s'en)fuir, prendre la fuite, se sauver, s'échapper, s'esquiver, s'évader ; (od doma) faire une fugue
  • zdélati (-am) | zdelováti (-újem)

    A) perf., imperf.

    1. estenuare, sfinire, fiaccare, logorare:
    pot na vrh ga je zdelala la salita lo estenuò

    2. pren. (pretepsti, pretepati) bastonare, picchiare, legnare

    3. pren. criticare aspramente, stroncare

    4. pren. danneggiare, dissestare (strada); logorare (pantaloni)

    5. šol. finire la classe, gli studi:
    komaj je zdelal ha finito a malapena la classe
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pog. zdelati še liter bere un altro litro
    pren. zdelati nasprotnika battere, sbaragliare l'avversario
    pren. zdelati previse scalare, superare gli strapiombi

    B) zdélati se (-am se) perf. refl. spossarsi, estenuarsi, sfiancarsi; stancarsi
  • zdrávi (-a -o) m, f, n il sano, la persona sana
    PREGOVORI:
    zdravi ne ve za svoje bogastvo chi ha sanità è ricco e non lo sa
  • zdravílen bueno para la salud; salutífero ; med curativo

    zdravilna moč virtud f curativa
    zdravilna pijača poción f
    zdravilni učinek efecto m curativo (ali terapéutico)
    zdravilno zelišče planta (ali hierba f) medicinal (ali oficinal)
    zdrsvilni vrelec manantial m de agua medicinal
  • zèl (zlà zlò)

    A) adj.

    1. cattivo, maligno, malvagio; knjiž. malo:
    zla usoda cattiva sorte
    zli jezik mala lingua
    biti zle volje essere di cattivo umore

    2. brutto, torbido:
    zla slutnja brutto presentimento
    zla rana brutta ferita
    zli časi tempi torbidi
    biti čigav zli duh nekoga influire negativamente su qcn.

    B) zlì (zlà, zlò) m, f, n il cattivo, la cattiva
  • zémeljski terrestre, de la terre, de ce monde, d'ici-bas

    zemeljska dela travaux moški spol množine de terrassement
    zemeljska obla globe moški spol terrestre
    zemeljski plaz, udor éboulement moški spol, glissement moški spol de terrain
    zemeljski plin gaz naturel
    zemeljska površina surface ženski spol de la terre
    zemeljski satelit satellite moški spol terrestre
    zemeljska skorja écorce ženski spol (ali croûte ženski spol) terrestre, lithosphére ženski spol
  • zémeljski terrestre; de la tirra

    zemeljska obla globo m terrestre
    zemeljska dela trabajos m pl de excavación (ali de desmonte)
    zemeljski plaz corrimiento m de tierras
    zemeljska površina superficie f de la Tierra
    zemeljski plin gas m natural
    zemeljska smola betún m (natural), asfalto m
    zemeljski satelit satélite m de la Tierra
    zemeljska skorja corteza f terrestre
  • zemlján habitante m (ali morador m) de la Tierra; terrícola m
  • zemljàn habitant moški spol de la terre, terrien moški spol
  • zemljánka (ženska) habitante ženski spol de la terre ; (koča) gourbi moški spol , cahute ženski spol , hutte ženski spol , cabane ženski spol
  • zêmljica la bonne terre, la terre chérie
  • zgága -e ž
    1. aciditate/arsură la stomac
    2. ekspr. necaz
  • zgór, zgôraj en haut ; (na površini) à la surface

    tam zgor là-haut
    od zgor d'en haut, par en haut
    prav zgor tout en haut
    glej zgor voir plus haut (ali en haut, ci-dessus, précédemment)
    na strani 5 zgor en haut de la page cinq (5)
    zgor imenovani susdit, susnommé
    zgor omenjeni susmentionné
  • zgôraj arriba; en la parte superior; en lo alto ; (na površini) en la superficie

    kot navedeno zgoraj como arriba se indica
    zgoraj navedeni arriba citado (ali mencionado ali indicado); susodicho, antes citado
    na strani 5, zgoraj en la página 5, arriba
    glej zgoraj véase (más) arriba
  • zgrábiti (-im)

    A) perf.

    1. rastrellare insieme

    2. afferrare, ghermire, agguantare; prendere:
    zgrabiti koga za vrat afferrare qcn. per la collottola
    zgrabiti s kremplji artigliare, ghermire
    zgrabiti z zobmi addentare
    rib. zgrabiti za vabo abboccare

    3. acchiappare; catturare; beccare:
    zgrabiti begunca acchiappare il fuggitivo
    zgrabiti sovražnikove vojake catturare soldati nemici

    4.
    zgrabiti za delo mettersi al lavoro
    zgrabiti za vesla mettersi a remare

    5. pren. prendere, cogliere; prendere la voglia, venir voglia:
    človeka zgrabi groza, hrepenenje, jeza si è colti dall'orrore, dalla brama, dalla rabbia
    zgrabil ga je kašelj ebbe un attacco di tosse
    kaj te je zgrabilo, da si vse pustil cosa ti ha preso da abbandonare tutto?

    6. pren. turbare, commuovere, incantare; coinvolgere, trascinare:
    zgrabila ga je prijateljeva nesreča fu turbato dalla disgrazia dell'amico
    pesem človeka zgrabi dal canto si è coinvolti
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. zgrabiti bika za roge tagliare la testa al toro
    pren. zgrabiti vsako priložnost sfruttare ogni occasione
    pren. zgrabiti zadevo pri glavi partire dall'essenziale
    pren. zgrabiti kaj s prave strani (di scrittore) presentare, rappresentare qcs. dalla parte giusta
    pren. zgrabiti za orožje, za puško prendere, impugnare le armi, iniziare la lotta
    pren. zgrabiti za krmilo assumere il comando, la gestione
    pren. zgrabiti koga za ušesa tirare le orecchie a qcn., castigare qcn.
    pren. trdo zgrabiti koga trattare qcn. con grande severità
    zgrabiti pri srcu, v križu sentire una fitta al cuore, alla schiena
    pren. če mu prst ponudiš, pa roko zgrabi tu gli offri un dito e lui ti afferra la mano

    B) zgrabíti se (-im se) perf. refl. scontrarsi, venire alle mani
  • zgradarína (stavbnina) impôt moški spol sur la propriété bâtie (ali sur les bâtiments)
  • zijáti (-ám) imperf.

    1. essere disgiunto, spalancato; essere aperto:
    rana zija la ferita è aperta

    2. aprirsi:
    pod njimi je zijal prepad sotto di loro si apriva un precipizio

    3. avere aperto, spalancato il becco; aver aperta, spalancata la bocca:
    kokoš zija od žeje la gallina tiene aperto il becco dalla sete

    4. pejor. fissare con lo sguardo, guardare fisso

    5. pejor. urlare, strillare:
    kaj tako zijaš, saj nismo gluhi perché (mai) strilli, non siamo mica sordi
    zijati nad kom sgridare qcn.
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    zijati od začudenja spalancare la bocca dalla sorpresa
    zijati v časopis leggere il giornale
    pren. zijati v zrak bighellonare
    zijati kot tele v nova vrata guardare con fare stranito
    PREGOVORI:
    čim več ima, po več zija chi più ha, più vuole
  • zijáti mirar con la boca abierta; mirar cayéndose la baba

    zijati koga mirar boquiabierto a alg
    zijati od začudenja llevarse la sorpresa de su vida