Franja

ἀπ-αυράω [samo. impf. ἀπηύρων, ας, α, pt. aor. ἀπούρας, fut. ἀπουρήσουσι] 1. ep. odvzamem, ugrabim τινί τι, oropam koga česa τινά τι. 2. τινός imam škodo od koga.

ἀπ-εῖδον [aor. k ἀφ-οράω] obrnem svoj pogled, pogledam kam ἐς, πρός τι; vidim, izvem NT.

ἀπ-εικάζω [fut. ἀπεικάσομαι, adi. verb. ἀπ-εικαστέον] upodabljam, posnemam, naslikam, opisujem σῶμα; mislim, predstavljam si; primerjam, vzporejam kaj s čim τινί τι.

ἀπ-ειλέω² [impf. ἠπείλουν, 3 du. ep. ἀπειλήτην, aor. ἠπείλησα] 1. pretim, grozim, (za)žugam τινί τι in z inf. fut. in aor., ὅτι. 2. obljubujem, obetam. 3. ep. baham se, ponašam se z inf. fut. 4. NT med. = act. 1.

ἀπ-εῖπον, ἀπ-εῖπα [gl. εῖπον; ep. tudi ἀπέειπε, ἀπόειπε, inf. ἀποειπεῖν in ἀπειπέμεν, pt. tudi ἀποειπών, aor. k ἀπό-φημι ali ἀπ-αγορεύω] I. act. 1. tr. a) naravnost povem, naznanim, objavim, izrečem; ἀπηλεγέως brezobzirno (odkrito); b) odrečem, odbijem, zanikam τί; c) prepovem, zabranim τινί, z inf. in μή, odpovedujem (pohod); d) odpovem se, odrečem se; μῆνιν opustim jezo, φίλοις pustim na cedilu, odrečem pomoč. 2. intr. oslabim, utrudim se, onemorem, obupam, izgubim pogum. II. med. ion. ἀπειπάμην 1. odrečem, odpovem, odbijem, odpodim. 2. odpovem se, odrečem se NT, ne oziram se na τί.

ἄ-πειρος¹ 2 (πεῖρα) neizkušen, neizveden, nevešč, neveden, ἀπείρως ἔχω τινός, πρός τι neizveden sem v čem.

ἀπ-ελαύνω, ἀπ-ελάω [gl. ἐλαύνω; imper. ἀπέλα, impf. ἀπήλαον] 1. act. a) trans. odženem, preženem, spodim, odpeljem (ἀπό) τινος, odvzamem τινὶ φόβον; odpravim εἰς τόπον, izključim ἀρχῶν; b) intr. (στρατόν) odkorakam, odrinem dalje, odidem, (ἵππον) odjašem ἔς τι, παρά τινα. 2. pass. in med. a) pode me od česa, umikam se, pregnan sem iz česa τινός; τῆς φροντίδος odvzemo mi skrb = misel na kaj mi je tuja; b) odstopiti moram od česa, odreči se moram τινός.

ἀπ-εναρίζω (ep. v tmezi) oropam, ugrabim (orožje) τινά τι.

ἀπ-εννέπω poet. prepovedujem, zabranim τί ali acc. c. inf.

ἀπ-εργάζομαι d. m. (pf. ima akt. in pass. pomen) dodelam, odslužim, izdelam, dovršim τί, napravim koga za kaj τινά.

ἀπ-ερῡ́κω 1. odvračam, zadržujem, odganjam, odbijam, branim τινί τι, τὶ (ἀπό) τινος. 2. med. poet. vzdržujem se česa, φωνῆς molčim.

ἀπ-εύχομαι d. m. 1. želim (prosim), da bi se kaj ne zgodilo τί. 2. preklinjam.

ἀπ-εχθαίρω ep. [cj. aor. ἀπεχθήρω] 1. hudo sovražim koga τινά. 2. omrazim, ogrenim komu kaj τινί τι.

ἀπιστέω (ἄ-πιστος) 1. ne verujem τινί τι; NT sem neveren, dvomim nad čem, ne zaupam τινί; pass. ne zaupajo (verujejo) mi, ne veruje se mi; ἀπιστεῖται ἡ γνῶσις τοῦ οἰκείου ni se moglo spoznati, jeli kdo prijatelj ali sovražnik. 2. nepokoren sem, ne slušam τινί; pt. ἀπιστούμενος neverjeten, nepričakovan.

ἄ-πιστος 2 (πίστις) 1. a) komur se ne more verjeti, nezanesljiv, nezvest; b) neverjeten, τὸ ἐλπίδων ἄπιστον οἰκούρημα τῶν ξένων varstvo tujcev, ki so ostali proti pričakovanju zvesti. 2. a) neveren, nezaupen, nezaupljiv, ἄπιστος εἶ tega ti ne moremo verjeti, ἄπιστον ποιῶ τινα osumim koga, NT ὁ ἄπιστος nevernik, pogan; b) poet. nepokoren, neposlušen τινί. – adv. ἀπίστως ἔχω sem nezanesljiv.

ἀπο-βάπτω ion. pomakam, potapljam, εἴς τι v kaj.

ἀπο-βιβάζω 1. act. izkrcam, spravim (z ladje) na suho εἴς τι. 2. med. ion. izkrcam svoje ljudi ἀπὸ τῶν νεῶν.

ἀπο-γράφω 1. act. a) napišem, zapisavam (v javni imenik), popisujem NT; b) dam na zapisnik, zatožim. 2. med. a) dam se vpisati (v vojsko), pismeno se oglasim; b) dam zapisati; c) zapisavam si kaj τί; d) pismeno ovadim, vložim tožbo, tožim ἀπογραφήν.

ἀπο-δαίομαι d. m. [fut. ἀποδάσσομαι] 1. ep. podeljujem komu kaj τινί τι, od česa τινός. 2. ion. razdeljujem, izločam.

ἀπο-δείκνῡμι, -δεικνύω [fut. ἀποδείξω, ion. ἀποδέξω, aor. -έδεξα; pf. -δέδεγμαι] 1. act. a) kažem, objavljam νόμους, ἀποδειχθείς in ἀποδεδειγμένος očiten, priznan (sovražnik); izkazujem, kažem, λόγον račun; b) dokazujem τινὰ μωραίνοντα, razvijam; c) na-, odkazujem; pridobivam πεδίον, izvršujem ἔργα; d) izročam, dajem, posvečujem βωμόν; e) napravljam, izbiram, postavljam, imenujem koga za kaj τινά τι. 2. med. a) γνώμην(pa tudi brez γνώμην) izrekam, razodevam svoje mnenje; b) ἔργον izvršujem, napravljam.