Franja

vdóvec viudo m

slamnati vdovec marido m cuya esposa está de viaje
postati vdovec quedarse viudo

večin|a ženski spol (-e …)

1. pri števnih samostalnikih: die Mehrheit, die Mehrzahl, die meisten, der Großteil, der größte Teil (večina ljudi/hiš die meisten Leute/Häuser, der Großteil der Leute/Häuser); pri neštevnih samostalnikih: denarja, kruha, moke: der Großteil (des Geldes), das meiste (Geld)
večino časa die meiste Zeit

2. pri glasovanju: die Mehrheit (absolutna absolute Mehrheit, dvotretjinska Zweidrittelmehrheit, kvalificirana qualifizierte Mehrheit, navadna einfache Mehrheit, relativna relative Mehrheit, tesna knappe Mehrheit, tričetrtinska Dreiviertelmehrheit, v parlamentu Parlamentsmehrheit)
figurativno molčeča večina schweigende Mehrheit
ogromna večina erdrückende Mehrheit
pretežna večina überwiegende Mehrheit
večina glasov die Stimmenmehrheit
odločitev večine die Mehrheitsentscheidung
sklep večine der [Mehrheitsbeschluß] Mehrheitsbeschluss
biti v večini in der Überzahl sein, pri glasovanjih: die Mehrheit haben
ki lahko doseže večino mehrheitsfähig
narediti/postati sprejemljivo za večino mehrheitsfähig machen/werden
volitve z večino glasov die Mehrheitswahl
z večino izglasovati, sprejeti: mit Stimmenmehrheit

véder sereno; claro ; (vesel) alegre ; (dobre volje) de buen humor

postati zopet veder (nebó) despejarse, (vreme) serenarse
pod vedrim nebom a cielo descubierto, a la intemperie, (ponoči) al sereno
udariti kot strela z vedrega neba caer como (ali producir el efecto de) una bomba

veil¹ [véil] samostalnik
koprena, tančica, (žalni) pajčolan
figurativno krinka, maska, pretveza, plašč, zaščita, koprena
anatomija mehkonebni jeziček; lahka hripavost

beyond the veil figurativno po smrti, v onstranskem življenju
under the veil of dark pod okriljem (zaščito) teme
under the veil of friendship pod krinko prijateljstva
let us draw a veil over what followed potegnimo kopreno čez to, kar je sledilo
to take the veil iti v samostan, postati redovnica (nuna)

veleno m

1. strup (tudi ekst.):
amaro come il veleno grenek kot pelin
l'aria delle città è satura di veleni zrak v mestih je zasičen s strupi
cos'è il veleno che mi offri? kakšen strup pa mi ponujaš?
il veleno del cobra kobrin strup
andare in veleno, trasformarsi in veleno pren. postati, pretvoriti se v strup

2. pren. strup; sovraštvo, mržnja:
il veleno dell'invidia strup zavisti
avere il miele sulla bocca e il veleno nel cuore za sladkimi besedami skrivati globoko sovraštvo
avere del veleno contro qcn. kuhati jezo na koga
avere il veleno in corpo gojiti globoko sovraštvo
mangiare, masticare veleno požreti, požirati sovraštvo
schizzar veleno (da tutti i pori), sputare veleno pokazati, bljuvati nepomirljivo sovraštvo

3. pren. strupeno, zlobno namigovanje

veljáven (pravno) valid; (denar) good, current; (vozovnica) valid

veljáven denar current coin
veljáven zakon (poroka) valid marriage
veljáven 2 meseca valid for 2 months
veljáven za... valid for..., admitting to..., pogovorno good for...
veljáven od... effective as from...
veljáven do preklica valid until recalled
biti veljáven to be in force, to be good (for), (denar) to be in circulation, to be legal tender
biti splošno veljáven to be current
napraviti veljávno to validate, to render valid
postati veljáven to come into force
ta vozovnica je veljávna 2 dni the ticket is valid for two days
ni veljávno it is not valid

velo m

1. tančica, pajčolan:
velo bianco bela tančica
velo da lutto žalna tančica, flor
velo nero žalni trak
velo nuziale, da sposa nevestin pajčolan

2. relig.
deporre, lasciare il velo stopiti iz reda
prendere il velo postati redovnica

3. pren. tenek sloj; sled; pridih; koprena:
un velo di cipria tenek sloj pudra
un velo di lacrime koprena solz
un velo di nebbia meglica
zucchero a velo kulin. sipa

4. pren. koprena; pregrinjalo:
gli cadde il velo dagli occhi razblinile so se mu utvare
dire qcs. a qcn. senza veli naliti komu čistega vina
far velo skrivati, zakrivati
stendere su qcs. un velo pietoso kaj iz uvidevnosti zamolčati

5. knjižno (varljiv) videz

6. bot. kožica

7. anat.
velo palatino mehko nebo
velo virginale pog. himen, deviška kožica

8. šport blokada (pri košarki, odbojki)

velo moški spol pajčolan, tančica, koprena; figurativno zagrinjalo, pretveza

velo de luto žalni pajčolan
cubrir con velo zastreti, zagrniti
ponerse el velo zastreti se
tomar el velo (fig) v samostan iti, redovnica postati

ventripotent, e [-pɔtɑ̃, t] adjectif trebušast

devenir ventripotent trebuh dobiti, postati trebušast

venus² -eris, f (indoev. kor. *u̯en- želeti, ljubiti, veseliti se, prebivati, zmagati (zmagovati), dobivati; prim. skr. vanas želja, sla, ljubkost, vaníḥ želja, vánati, vanṓti želi, zahteva, ljubi, zmaguje, dobiva, lat. veneror, venustus, venustās, venerius, stvnem. wunnia = nem. Wonne užitek, ugodje, stvnem. wini prijatelj, stvnem. wonēn = nem. wohnen, stvnem. giwon = nem. gewohnt, stvnem. wunsc = nem. Wunsch, stvnem. wunsken = nem. wünschen)

1. ljubkost, mičnost, mik, mikavnost, milina, miloba, milota, čar, šarm, dražest, privlačnost, očarljivost, lepota: Plin. idr., quo fugit venus? H., bene nummatum decorat suadela venusque H., ordinis virtus et venus H., ille habet suam venerem Sen. ph. nekaj, kar ga dela prikupnega, kar ga priporoča, illa solis Atticis concessa venus Q., fabula nullius veneris H.; pl.: omnes veneres atque venustates Pl., omnes dicendi veneres Q.

2. ljubezen, ljubezenska slast, spolno občevanje: prisca, melior H., omnem refugerat Orpheus femineam venerem O., marita O. zakonska ljubezen, iuvenum sera venus T. mladeniči začenjajo pozno ljubiti; evfem. uživanje ljubezni, ljubezenski objem, spolna (telesna, poltena) združitev, spolni odnos, spolnost, seks, spoj: venerem pati O., incertam venerem rapientes H. negotovo ljubezen uživajoči, Minotaurus veneris monumenta nefandae V., frigidus in venerem V., veneris initium Cels. spolnega nagona; o živalih: venerem rapere V. obrejiti se, postati breja, venerem certis repetunt armenta diebus V.; meton.
a) seme: genitalem arvum rapit venerem V.
b) predmet ljubezni, ljubica, ljubimka: parta meae veneri sunt munera V., quae te cumque domat venus H., sera venus O. stara, matora, periuria veneris Tib. zaljubljencev, nec veneres hoc fallit Lucr. to vedo naše zaljubljene ženske. Klas. le pooseb. kot nom. propr. Venus -eris, f Vénera, boginja lepote, ljubezni in zakonske zveze, zgodaj poistovetena s feničansko Astarto in grško Afrodito; po mitološkem izročilu hči Jupitra in Dione (po drugih rojena iz morskih pen), Vulkanova soproga, mati Kupida (Amorja) in Eneja, pramati rodovine Julijcev: Varr., H., Lucr. idr., Veneris puer (= Cupido) O., Veneris filius (= Cupido) O., (= Aeneas, sin Anhiza in Venere) V., Venere prognatus (šalj. = Caesar) Caelius in Ci. ep., mensis Veneris O. april, stella Veneris (tudi samo Venus) Ci. Venera = Danica, Večernica, Venus caelestis (naspr. vulgaria) Ap.; meton.
a) (spolna) ljubezen, spolni odnos, spoj: sine Cerere et Libero friget Venus Ter.; v tem pomenu pišejo novejši izdajatelji del latinskih pesnikov in piscev večinoma venus.
b) Vénera = Vénerin met, najsrečnejši met pri kockanju, kadar je kazala vsaka kocka na zgornji strani drugačno število (naspr. canis): quem Venus arbitrum dicet bibendi? H. me quoque per talos Venerem quaerente secundos semper damnosi subsiluere canes Pr., Venerem iecerat Augustus ap. Suet. — Od tod

1. adj.
a) venerius (redko in slabše venereus) 3 (iz apelat. venus) spolen, čuten, poltén, nečist, sramodejen: Plin. idr., amor N., amores Col., complexus Ci., voluptates Ci. ali res Ci., N., Col. = spolni odnos(i), morbus Vitr. spolna bolezen, delphinus Gell. pohotna.
b) Venerius (redko in slabše Venereus) 3 (iz lastnega imena Venus) Vénerin, Véneri posvečen: antistita ali sacerdos Pl., Venerii servi tudi samo Venerii Ci. služabniki eriške Venere (gl. Eryx), Venerius homo Ci. Venerin hlapec (porogljivo o Veru (Verres)), Veneria pira Col., Plin. Venerine hruške (vrsta hrušk), Sicca Veneria, gl. Sicca, Venerius iactus ali samo Venerius -iī, m (sc. iactus) Ci. Vénerin met (gl. zgoraj); tako tudi: hoc Venerium est Pl. srečen met.

2. subst. Veneriae -ārum, f Vénerine školjke, neka vrst školjk: Sen. ph., Plin.

vergüenza ženski spol sram, sramežljivost; sramota; plahost, neodločnost; sramotni steber

sin vergüenza brez sramu, nesramen
me da vergüenza su conducta sram me je njegovega vedenja
¡da vergüenza! sramota!
perder la vergüenza znebiti se plahosti; brezobzirno ravnati; predrzen ali nesramen postati
sacar a la vergüenza na sramotni oder postaviti
tener vergüenza sramovati se
no tener vergüenza nesramen biti
las vergüenzas spolovila

verhärten otrdeti; transitiv otrditi; einen Menschen: narediti trdega; einen Verdacht usw.: utrditi, utrjevati; sich verhärten otrdeti, postati trd

verzíran versed (v in); skilled (in); proficient (in)

dobro verzíran v matematiki well versed in mathematics
verzíran v branju hieroglifov versed in the reading of hieroglyphs
postati zelo verzíran v... to attain proficiency in...
postati verzíran v svojem poklicu to become proficient in one's trade

vestire

A) v. tr. (pres. vēsto)

1. obleči, oblačiti

2. ekst. obleči, oblačiti (oskrbeti z oblačili):
una sartoria che veste una scelta clientela krojaški salon, ki oblači izbrano klientelo

3. obleči, oblačiti se (tudi ekst.):
vestire l'abito talare obleči talar, postati duhovnik
vestire la toga postati sodnik, odvetnik

4. lepo stati; pristajati, prilegati se (obleka):
il cappotto ti veste perfettamente plašč ti odlično pristaja

5. pren. prevleči

6. pren. pokriti, obleči, odeti:
la primavera ha vestito di verde la campagna pomlad je pokrajino odela v zeleno

7. pren. okrasiti

B) v. intr. preobleči, oblačiti se; nositi obleke:
vestire alla moda oblačiti se po modi
vestire di blu, di grigio oblačiti se v modro, v sivo
saper vestire okusno se oblačiti
sapere di che panni veste qcn. vedeti, kako se kdo oblači; pren. videti komu pod kožo

C) ➞ vestirsi v. rifl. (pres. mi vēsto)

1. obleči, oblačiti se (tudi ekst.):
vestirsi per un ballo obleči se za na ples
vestirsi dal miglior sarto della città oblačiti se pri najboljšem krojaču v mestu

2. obleči uradno oblačilo, uniformo:
vestirsi della divisa obleči uniformo, iti v vojsko
vestirsi della toga obleči sodniško, odvetniško togo, postati sodnik, odvetnik

3. pren. pokriti se, odeti se:
la campagna si veste di verde polje zeleni, se odeva v zeleno

Č) m

1. obleke; garderoba

2. oblačenje (način)

vĭcia¹ -ae, f (indoev. kor. *u̯ei-q- [domnevno razširjena iz kor. *u̯ei(ā x)-] upogniti (upogibati), sločiti, viti; prim. skr. vī́ciḥ prevara, zavajanje, zapeljanje [osnovni pomen: „upogibanje“, „gib“], lat. vincīre, viēō, vītis, vitium, vītō, let. wīkt postati prožen (gibek), usločiti se, wīkne vitica) bot. grášica: Ca., Varr., V., O., Col., Plin.

victim [víktim] samostalnik
žrtev; trpin; daritvena žival

the victims of an accident (of the earthquake, of the plague) žrtve nesreče (potresa, kuge)
victim of one's ambition žrtev svojega stremuštva
war victim vojna žrtev
expiatory victim spravna daritev
to fall a victim to postati žrtev (česa)

vijóličast violet

temno vijoličast violet foncé
postati vijoličast devenir violet

vinaigre [vinɛgr] masculin kis, ocet, jesih; skisano vino

vinaigre de vin vinski kis
cornichon masculin au vinaigre kisla kumarica
n'être que fiel (ali: sel) et vinaigre (figuré) peniti se od jeze
faire vinaigre (populaire, figuré) pohiteti, hiteti
tourner au vinaigre skisati se, (figuré) postati neprijeten, žolčen (diskusija)
on ne prend pas les mouches avec du vinaigre s trdoto, s krutostjo si ne boš pridobil ljudi; zlepa se več doseže kot zgrda

violet, te [vjɔlɛ, t] adjectif vijoličast; masculin vijoličasta barva

devenir violet postati vijoličast

visage [vizaž] masculin obraz, obličje, izraz obraza; figuré videz, zunanjost, slika

à visage découvert brez maske
visage de bois bedast obraz
visage pâle bledoličnik
avoir bon visage biti zdravih lic
changer de visage barvo spremeniti, bled ali rdeč postati
se composer le visage prikrivati svoja čustva
être incapable de mettre un nom sur un visage ne se moči spomniti imena neke osebe
faire bon visage à quelqu'un biti prijazen s kom
tourner visage obrniti se
trouver visage de bois najti vrata zaprta, nikogar ne dobiti doma
ça se voit comme le nez au milieu du visage to leži na dlani
frapper quelqu'un au visage dati klofuto komu