Franja

zémeljski terrestre, de la terre, de ce monde, d'ici-bas

zemeljska dela travaux moški spol množine de terrassement
zemeljska obla globe moški spol terrestre
zemeljski plaz, udor éboulement moški spol, glissement moški spol de terrain
zemeljski plin gaz naturel
zemeljska površina surface ženski spol de la terre
zemeljski satelit satellite moški spol terrestre
zemeljska skorja écorce ženski spol (ali croûte ženski spol) terrestre, lithosphére ženski spol

zémeljski terrestre; de la tirra

zemeljska obla globo m terrestre
zemeljska dela trabajos m pl de excavación (ali de desmonte)
zemeljski plaz corrimiento m de tierras
zemeljska površina superficie f de la Tierra
zemeljski plin gas m natural
zemeljska smola betún m (natural), asfalto m
zemeljski satelit satélite m de la Tierra
zemeljska skorja corteza f terrestre

zemlján habitante m (ali morador m) de la Tierra; terrícola m

zemljàn habitant moški spol de la terre, terrien moški spol

zemljánka (ženska) habitante ženski spol de la terre ; (koča) gourbi moški spol , cahute ženski spol , hutte ženski spol , cabane ženski spol

zêmljica la bonne terre, la terre chérie

zgága -e ž
1. aciditate/arsură la stomac
2. ekspr. necaz

zgór, zgôraj en haut ; (na površini) à la surface

tam zgor là-haut
od zgor d'en haut, par en haut
prav zgor tout en haut
glej zgor voir plus haut (ali en haut, ci-dessus, précédemment)
na strani 5 zgor en haut de la page cinq (5)
zgor imenovani susdit, susnommé
zgor omenjeni susmentionné

zgôraj arriba; en la parte superior; en lo alto ; (na površini) en la superficie

kot navedeno zgoraj como arriba se indica
zgoraj navedeni arriba citado (ali mencionado ali indicado); susodicho, antes citado
na strani 5, zgoraj en la página 5, arriba
glej zgoraj véase (más) arriba

zgrábiti (-im)

A) perf.

1. rastrellare insieme

2. afferrare, ghermire, agguantare; prendere:
zgrabiti koga za vrat afferrare qcn. per la collottola
zgrabiti s kremplji artigliare, ghermire
zgrabiti z zobmi addentare
rib. zgrabiti za vabo abboccare

3. acchiappare; catturare; beccare:
zgrabiti begunca acchiappare il fuggitivo
zgrabiti sovražnikove vojake catturare soldati nemici

4.
zgrabiti za delo mettersi al lavoro
zgrabiti za vesla mettersi a remare

5. pren. prendere, cogliere; prendere la voglia, venir voglia:
človeka zgrabi groza, hrepenenje, jeza si è colti dall'orrore, dalla brama, dalla rabbia
zgrabil ga je kašelj ebbe un attacco di tosse
kaj te je zgrabilo, da si vse pustil cosa ti ha preso da abbandonare tutto?

6. pren. turbare, commuovere, incantare; coinvolgere, trascinare:
zgrabila ga je prijateljeva nesreča fu turbato dalla disgrazia dell'amico
pesem človeka zgrabi dal canto si è coinvolti
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. zgrabiti bika za roge tagliare la testa al toro
pren. zgrabiti vsako priložnost sfruttare ogni occasione
pren. zgrabiti zadevo pri glavi partire dall'essenziale
pren. zgrabiti kaj s prave strani (di scrittore) presentare, rappresentare qcs. dalla parte giusta
pren. zgrabiti za orožje, za puško prendere, impugnare le armi, iniziare la lotta
pren. zgrabiti za krmilo assumere il comando, la gestione
pren. zgrabiti koga za ušesa tirare le orecchie a qcn., castigare qcn.
pren. trdo zgrabiti koga trattare qcn. con grande severità
zgrabiti pri srcu, v križu sentire una fitta al cuore, alla schiena
pren. če mu prst ponudiš, pa roko zgrabi tu gli offri un dito e lui ti afferra la mano

B) zgrabíti se (-im se) perf. refl. scontrarsi, venire alle mani

zgradarína (stavbnina) impôt moški spol sur la propriété bâtie (ali sur les bâtiments)

zijáti (-ám) imperf.

1. essere disgiunto, spalancato; essere aperto:
rana zija la ferita è aperta

2. aprirsi:
pod njimi je zijal prepad sotto di loro si apriva un precipizio

3. avere aperto, spalancato il becco; aver aperta, spalancata la bocca:
kokoš zija od žeje la gallina tiene aperto il becco dalla sete

4. pejor. fissare con lo sguardo, guardare fisso

5. pejor. urlare, strillare:
kaj tako zijaš, saj nismo gluhi perché (mai) strilli, non siamo mica sordi
zijati nad kom sgridare qcn.
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
zijati od začudenja spalancare la bocca dalla sorpresa
zijati v časopis leggere il giornale
pren. zijati v zrak bighellonare
zijati kot tele v nova vrata guardare con fare stranito
PREGOVORI:
čim več ima, po več zija chi più ha, più vuole

zijáti mirar con la boca abierta; mirar cayéndose la baba

zijati koga mirar boquiabierto a alg
zijati od začudenja llevarse la sorpresa de su vida

zíniti ouvrir la bouche

ne ziniti besede ne souffler mot, ne pas se permettre le moindre mot

zíniti (-em) perf.

1. aprire la bocca, il becco

2. pren. dire:
ne ziniti niti besede non dir parola
ne ziniti ne bele ne črne stare sulle sue

zíniti abrir la boca

nobene ne ziniti no decir ni pío, no decir esta boca es mía, no abrir el pico; no despegar los labios; no rechistar

zjútraj por la mañana; de mañana

ob 5-ih zjutraj a las cinco de la mañana
danes zjutraj esta mañana
takoj zjutraj, zgodaj zjutraj de buena mañana, muy de mañana, a las primeras horas de la mañana

zláčniti affamer, réduire par la famine

zlačniti se (commencer à) avoir faim

zlagáti se mentir; faltar a la verdad; inventar

zlagán inventado, falso
to je zlagano eso es (una) mentira; es una patraña

zlaténičen qui a la jaunisse, ictérique