Franja

obhajil|o srednji spol (-a …) religija die Kommunion, das Abendmahl
obhajilo za bolnika die Krankenkommunion
prvo sveto obhajilo die Erstkommunion
obhajilo za umirajočega (popotnica) die heilige Wegzehrung
iti k obhajilu zum Tisch des Herrn gehen

obhajílo communion ženski spol

iti k obhajilu (aller) communier
prejeti obhajilo recevoir la communion, communier

obhajílo comunión f

iti k obhajilu ir a la comunión
prejeti obhajilo hacer la comunión

obhòd (-óda) m

1. giro; sfilata; processione; corso

2. voj. ronda:
iti na obhod fare la ronda

obisk moški spol (-a …) der Besuch (dolžnostni Pflichtbesuch, državniški Staatsbesuch, informativni Informationsbesuch, zdravnika na domu Hausbesuch, zastopnika na domu Kundenbesuch, sorodnikov Verwandtenbesuch, sožalni Kondolenzbesuch, vljudnostni Höflichkeitsbesuch); (obiskovanje) prireditev, obredov: der Besuch (cerkvenih obredov Kirchenbesuch, gledališke predstave Theaterbesuch, kinopredstave Kinobesuch, koncerta Konzertbesuch)
dovoljenje za obisk die Besuchserlaubnis, zapornika: Sprecherlaubnis
čas obiskov die Besuchszeit
dan obiskov der Besuchstag
soba za obiske das Besuchszimmer
na obisk auf Besuch
iti na obisk k (jemanden/etwas) besuchen, einen Besuch machen bei, (jemandem) einen Besuch abstatten
vrniti obisk den Besuch erwidern
priti na kratek obisk (kurz) hereinschauen
imeti obisk Besuch haben
kot obisk besuchsweise

obísk visite ženski spol , frêquentation ženski spol

visok obisk visite de haut rang
velik obisk grande fréquence ženski spol
obisk predavanj présence ženski spol aux cours
vljudnosten (poslovilen, sožalen) obisk visite de politesse (d'adieux, de condoléances)
prvi, nastopni obisk première visite
iti na obisk rendre visite, faire une visite à quelqu'un

obísk (-a) m

1. visita:
iti, priti na obisk recarsi, andare, venire in visita
napraviti vljudnostni obisk fare una visita di cortesia
imamo obiske abbiamo ospiti (in casa)
državni obisk visita di stato
poslovilni obisk visita di commiato
uradni, neuradni obisk visita ufficiale, ufficiosa
vrniti obisk restituire la visita

2. šol. (obisk predavanj) frequenza

3. (zdravniški)
obisk visita (medica)

4. gled. (število obiskovalcev) spettatori, pubblico pagante

5. bibl. visitazione

obrn|iti se¹ (-em se) obračati se

1. sich drehen, sich wenden; sich umdrehen, umschwenken, herumschwenken, sich umwenden; eine Schwenkung machen; zelo hitro: herumschnellen, herumwirbeln

2. (iti nazaj) umkehren, kehrtmachen

3. razmerja: sich umkehren

4.
obrniti se stran/proč sich abwenden/abkehren (von)

5.
še preden se okrog obrneš ehe man sich's versieht

occasion¹ [əkéižən] samostalnik
prilika, priložnost; razlog, povod, vzrok; naključje
pogovorno svečan dogodek
zastarelo potreba
množina posli, opravki

for the occasion za to priložnost
there is no occasion to be afraid ni povoda za strah
to celebrate the occasion proslavljati svečan dogodek
to be equal to the occasion biti čemu kos
to give occasion to s.th. dati povod za kaj
to go about one's occasions iti po opravkih
to improve the occasion izrabiti priložnost (zlasti za moralno pridigo)
to have occasion to imeti povod za kaj
on occasion tu in tam, včasih
on the occasion of ob (kongresu)
to rise to the occasion biti čemu kos, odločno nastopiti
to seize (ali take) the occasion; ali to take occasion by the forelock pograbiti priliko
to take occasion to do s.th. izrabiti priložnost
to be the occasion of s.th. biti povod za kaj

oc-cumbō -ere -cubuī -cubitūrus (ob in *cumbere iz glag. cubāre)

1. (na tla) pasti (padati), pahniti: in gladium Vell.

2. umirajoč ali mrtev (na tla) pasti (padati), (z)gruditi se, umreti (umirati): o. mortem v smrt se zgruditi, v smrt iti, umreti, smrt storiti: Cu., o. mortem pro patriā Ci., pro re publicā L., pro duce suo Lact.; ret.: o. letum Sil., necem Suet.; o. morte podleči smrti, obnemoči, omagati v smrti, umreti: Ci., o. ignobili atque inhonestā morte L., Cacus ictus clavā morte occubuit L.; o. morti podleči smrti, umreti: o. certae morti V.; ret.: o. neci O., Val. Fl., o. honeste Ci., ante annos suos O., pro libertate Suet., cum veter occubuit Priamus sub Marte Pelasgo Enn. fr., o. ferro O., Alexandri ense Cu.

3. o. alicui podleči (podlegati), obnemoči pod kom, čim: Rullo occumbis Sil., o. arbitrio militum Aur., Phoebo Cl.

4. za mizo ležati: Afr. ap. Non.

5. metaf. (o zvezdah) zaiti (zahajati): cometes cum oriretur occumberetque Iust.

oc-cupō -āre -āvī -ātum (ob in capere)

I.

1. zavze(ma)ti, zasesti (zasedati), vzeti (jemati), osvojiti (osvajati): Iust., Suet. idr., loca superiora, culmina Alpium C., urbem L., qui Thermopylas occuparunt N.; z abl. instrumenti: Anconam cohortibus Cu., curiam armatis hominibus Ci., urbem viribus V. s silo, Italiam praesidiis Ci.; occ.
a) obda(ja)ti, zastaviti (zastavljati), obložiti (oblagati), obkladati, polniti, napolniti (napolnjevati) s čim: urbem tectis Cu., aedificiis L., polum atrā nube H., aream fundamentis L., caementis mare H., navem frumento Auct. b. Afr.
b) zavze(ma)ti: urbs oram freti occupat Mel., superna litora Padus occupat Mel.
c) prije(ma)ti se, lotiti (lotevati) se česa, naložiti (nalagati) se na kaj: crustae occupant intus vasa omnia, in quis aquae fervent Plin.

2. polastiti (polaščati) se česa, lastiti, prilastiti (prilaščati) si, prisvojiti (prisvajati) si, osvojiti (osvajati), zasesti (zasedati) kaj: tyrannidem Ci., regnum in suā civitate C. ali regnum Romae Ci. nasilno se polastiti kraljeve oblasti, naves C. prevzeti, odvzeti, feram Cu. ujeti, cibum Cu. najti (najdevati), dobi(va)ti; pesn.: Phaëthon currum occupat O. stopi na voz, occupat Aeneas aditum V. steče skozi vhod = vstopi, navis, occupa portum H. glej, da osvojiš pristan = da pripluješ v pristanišče; occ. polastiti (polaščati) se kake osebe, napasti (napadati), naskočiti (naskakovati), prestreči (prestrezati) koga, udariti na koga, po kom: L., O. idr., Lyncea gladio occupat V., vulnere accepto occupatur C. ga ujamejo, venienti Ebuso plagamque ferenti occupat os flammis V. zažene mu goreče poleno (gorečo glávnjo) v obraz, manicis iacentem occupat V. dene v spone, uklene, mors aliquem occupat Ter., Cu. ujame, dobi, preseneti.

3. metaf.
a) lotiti (lotevati) se, polastiti (polaščati) se česa, prevze(ma)ti kaj: proximum quodque verbum Q. pobrati, oprijeti se, carnificis manum Cu. posegati v rabljevo opravilo (pravico), o. oculos Sen. ph. prikupiti se očem, aures falsis criminibus Cu. ali fama aures occupat V. (na)polniti (napolnjevati), animos magnitudine rei Ci., validioris gratiam Cu. prikupovati se mogočnejšemu, o. admirationem Sen. ph. izsiliti (izsiljevati), proximos illi tamen occupavit Pallas honores H. prvo častno mesto za njim (je zavzela =) zavzema Palada, caligo occupat rem publicam Ci.; poseb. o čustvih, afektih obiti (obhajati), prevze(ma)ti, popasti (popadati), spreleteti (spreletavati), obvlad(ov)ati, navda(ja)ti s čim: Gell., rabies occupat animum Cu., timor occupat exercitum C., occupati metu Cu., pallor occupat ora, tremor artus V. spreleti, pavor occupat animos L., mentes occupat superstitio Ci.; prim. anteoccupātiō.
b) opravljati, delo (opravek, posel) da(ja)ti, imeti delo (opravek, posel) s kom, a čim, da(ja)ti komu narediti (delati): Ter., fortium virorum manūs Cu., in mentem venit LXIII annos aeque multa volumina occupasse mihi L., occupat res hominum cogitationes L. daje ljudem dosti misliti, jim dela preglavice; pass. occupatum esse aliquā re imeti delo (opravka, posla) s čim, opravljati kaj, ukvarjati se s čim: N., homines occupatos hac re Pl., occupatus variis cogitationibus iudex Q., in patriā delendā occupatum et esse et fuisse Ci., occupati aliorum rerum curā L. v skrbeh za druge stvari; prim. spodaj occupātus 3; occ. α) (denar) naložiti (nalagati): pecuniam in pecore Col., pecuniam grandi fenore Ci. z visokimi obrestmi, magnae res in vestris vectigalibus exercendis occupatae Ci., o. pecunias apud aliquem Ci. β) occupatum esse in aliquā re biti (za)obsežen (zajet) v čem: res enim sunt parvae, prope in singulis litteris atque interpunctionibus occupatae Ci. γ) ovreti (ovirati): profluvium sanguinis occupat secantes Cu., ministeria aestu occupantur Cu.
c) pospešiti (pospeševati), (po)hiteti, hitro izvršiti (izvrševati): facinus, transitum Iust., preces Sen. tr., mortem manu Pl. —

II. prehite(va)ti, prestreči (prestrezati), preteči (pretekati) koga (prim. praeoccupō): Pl., solis ortum Cu., Amyntam patefactis insidiis occupavit Cu., (sc. navis) occupat ante egressas rates O., occuparat alter, ne primus forem Ph., Volteium occupat Philippus et salvere iubet prior H., Ahala Sp. Maelium regnum appetentem occupatum interemit Ci.; abs.: albati equo Corace occupavere Plin. so bili daleč spredaj; od tod = prvi kaj storiti: iuvenem occupat Val. Fl. ga prvi nagovori, „num quid vis?“ occupo H. ga prvi nagovorim (vprašam); z inf. = zače(nja)ti: Enn. fr., H., Sil., occupant bellum facere L., occupat in Siciliam transire L., occupabo adire Pl. prvi hočem iti proti njemu. — Od tod adj. pt. pf. occupātus 3 zaseden, zaposlen, opravljajoč kaj, ukvarjajoč se s čim, obložen z delom, ki ima delo (opravek, posel) (naspr. otiosus, vacuus): si occupati civibus profuimus, etiam otiosi prosimus Ci., occupata est Pl. ima opravke, homo occupatus Sen. ph.; oxymoron: ardaliones occupati in otio Ph. zaposleni brezdelneži; occ.: o. in eo, ut bellum duceret N., in metendo occupati C., qui in eo studio occupati sunt Ca. ki se ukvarjajo s tem, o. in apparatu nuptiarum Iust., in aliis rebus Ci., in quo animum debeat habere occupatum Ci. na kar mora paziti (biti pozoren), Semiramis circa cultum capitis sui occupata Val. Max., circa consularia occupatus comitia Sen. ph., inter pectinem speculumque occupati Sen. ph.; z inf.: quamquam negotium est, si quid vis, non sum occupatus umquam amico operam dare Pl. utegnem prijatelju vselej ustreči, imam za prijatelja vedno čas.

Opomba: Star. cj. pf. occupassis -it itd.: Pl.

oceán (-a) m

1. oceano:
Atlantski, Indijski, Tihi ocean Oceano Atlantico, Indiano, Pacifico
iti si služit kruh onstran oceana emigrare oltre Oceano, in America

2. pren. (velika količina) oceano, immensità, mare

3. meteor.
zračni ocean atmosfera

oculus -ī, m. (demin. iz *ocus; indoev. kor. *Hoku̯- gledati; prim. skr. ákṣi oko, gr. ὄσσε oči, ὀφϑαλμός oko, h glag. ὁράω fut. ὄψομαι videl bom, pf. ὄποπα videl sem, ὄμμα iz *ὄπμα oko, ὄψ vid, lit. akìs oko, let. acs, sl. oko, menda tudi got. augō in stvnem. ouga = nem. Auge, ang. eye; prim. še sl. okno)

1. oko: Pl., O., V., Ca., Plin., Sen. ph., Sen. rh. idr., oculi acres, oculi aperti Ci., oculis cernere N. s svojimi očmi, na svoje oči, oculis captus Ci. slep, captus altero oculo Suet. na eno oko slep, in (sub) oculis alicuius C., L. = ante oculos alicuius L. pred očmi koga, metaf. vpričo koga, in oculis esse C. vsem (ljudem) viden (na očeh) biti, o krajih = biti pred očmi, viden biti: O., T.; pren. = pred očmi biti: L. idr., esse in oculis alicuius ali alicui Ci. zelo ljub biti komu, zelo priljubljen biti pri kom, esse ante oculos Ci. pred očmi (na očeh) biti, viden biti, ante oculos esse alicui Plin. iun. biti komu pred očmi (pren.), non libenter esse ante oculos suorum civium N. nerad bi(va)ti pred očmi svojih sodržavljanov; in oculis ferre aliquem Ci. prav veliko staviti na koga, imeti koga pri srcu; meton. vidna moč, vid, pogled: Suet., oculos perdere Ci. = amittere oculos C. ali oculum Ci. ali visum oculorum Plin., veloci oculo percurrere Pl. s hitrim pogledom, ex oculis abire L. iti izpred oči, oculis subicere Ci. dati videti, abesse ab oculis fori et curiae Ci. ne (pri)kazati se ljudem na forumu in v kuriji, procul ab oculis L.

2. metaf.
a) „oko“, „punčica“, „biser“ = kaj izvrstnega, imenitnega: (sc. Corinthum et Carthaginem) illos oculos orae maritimae effodere Ci., ex duobus Graeciae oculis (= Sparta in Atene) alterum emere Iust., oculus mundi O. (o soncu), oculi stellarum Plin., sol et luna, duo mundi, ut ita dicam, clarissimi oculi Hier.; kot ljubkovalna beseda: ocule mi! Pl. moje „očesce“, („moja punčica“)!
b) oko na leopardovem kožuhu ali na pavovem repu: breves macularum oculi Plin., male lise, podobne očesom, pavonum caudae oculi Plin.
c) oko = brst, popek: Col., Plin., nec modus inserere (vcepljati) atque oculos imponere (delati popke) simplex V.
d) gomolj na koreninah trsa idr. rastl.: arundinis Varr., Col., Plin.
e) bot. sicer rast. aizoon maius: Plin. (25, 160).
f) kot arhit. t.t. „polževo oko“ na jonskih stebrih: Vitr.

oče [ô] (očét|a, -a, -je) der Vater
bodoči oče werdender Vater
stari oče (ded) der Großvater
sveti oče (papež) der Heilige Vater
-vater (brezsrčen Rabenvater, cerkveni Kirchenvater, družinski Familienvater, navidezni Scheinvater, naroda Landesvater, otrokov Kindesvater, krušni Ziehvater)
očetje množina Väter
(koncilski Konzilsväter, mestni Stadtväter)
kompleks očeta der Vaterkomplex
navezanost na očeta die Vaterbindung
dan očetov der Vatertag
predstava o očetu das Vaterbild
brez očeta vaterlos
biti izrezan oče figurativno ganz der Vater sein
biti komu za očeta Vaterstelle vertreten an/bei
figurativno iti na pot svojih očetov sich zu den Vätern versammeln

očétov father's

iti po očétovih stopinjah to follow in father's footsteps

odéja (-e) f

1. coperta:
grelna odeja coperta termica
konjska odeja coperta da cavallo
podsedelna odeja gualdrappa
prešita odeja trapunta
volnena odeja coperta di lana
pren. iti pod odejo andare a nanna

2. pren. manto, coltre:
bela, snežna odeja manto, coltre di neve
geol. krovna odeja strato di copertura
rastlinska odeja vegetazione, manto vegetativo

3. anat., bot., zool. integumento

óder estrado m ; entarimado m ; tablado m ; teh plataforma f

govorniški oder tribuna f
gledališki oder tablado m, fig tablas f pl, teatro m
amaterski gledališki oder teatro de aficionados
premičen (vrtljiv) gledališki oder escenario m corredizo (giratorio)
krvniški oder patíbulo m
iti, priti (peljati) na krvniški oder subir (llevar) al patíbulo
mrtvaški oder catafalco m
stavbni oder andamio m, andamiada f, andamiaje m
sramotni oder picota f
postaviti na sramotni oder sacar (ali exponer) a la vergüenza
postaviti na gledališki oder (uprizoriti) poner en escena

odmèt (-éta) m

1. lancio:
odmet bomb lancio delle bombe

2. scarto, rifiuto:
iti v odmet essere scartato

odpór resistance; opposition; dislike; disinclination

iz odpóra do in opposition to
gnezdo odpóra pocket of resistance
pasivni odpór passive resistance
splošni ljudski odpór total national defence
čutiti odpór do česa to dislike something
takoj začutiti odpór do koga to take an instant dislike to someone
nuditi komu odpór to offer resistance to someone, to withstand someone
iti po liniji manjšega odpóra to take the line of least resistance
nisem naletel na nikak odpór I met no resistance
naleteti na odpór to meet with (ali to encounter) opposition
naleteli smo na močan odpór we met with vigorous resistance
premagati odpór to overcome resistance
ki ne nudi (nobenega) odpóra resistless
načelo najmanjšega odpóra principle of least resistance

odpòr résistance ženski spol , opposition ženski spol ; figurativno aversion ženski spol , répugnance ženski spol

brez odpora sans opposer (ali offrir) de résistance, sans résister
nuditi odpor opposer de la résistance à, résister à
zadeti na (hud) odpor se heurter à une (vive) résistance
zlomiti odpor briser la résistance, bousculer (ali surmonter, vaincre, forcer) une résistance
zagrizen, junaški odpor résistance acharnée, héroîque
odnehati brez odpora céder sans résistance
iti po poti najmanjšega odpora, slediti liniji najmanjšega odpora suivre la ligne (ali la voie) du moindre effort
čutiti, imeti odpor do koga ali kaj avoir de la répugnance (ali de l'aversion) pour quelqu'un ou quelque chose
zbujati odpor v nekom causer de la répugnance (ali de l'aversion) à quelqu'un