Franja

ἀντιφερίζω (φέρω) ep. vzporejam se, enačim se, zdim se enak komu τινί, τί v čem.

ἀνύω, ἀνύτω, at. ἁνύω, ἁνύτω; ἄνῡμι, ἄνω (ᾰ, ῠ) [Et. iz kor. sen, doseči; iz sn̥-. – fut. ἀνύσω, -ομαι, aor. ἤνυσα, -άμην, pf. ἤνυκα, ἤνυμαι, pass. aor. ἠνύσθην, fut. pass. ἀνυσθήσομαι, ep. fut. in aor. tudi ' σσ']. I. act. 1. a) skončam, dovršim, opravim οὐκ ἀνύω φθονέουσα z zavistjo ne dosežem ničesar; εὐδαίμων ἀνύσει = εὐδαιμονήσει naposled boš vendar srečen; ἠνύσατ' ἐκτοπίαν φλόγα odpravili ste; b) ὁδόν prehodim, preplavam, tudi brez ὁδόν, πρός, εἰς, ἐπί τι in sam. acc.; Ἅιδαν dospem v Had, θάλαμον v spalnico, ἄχθος naložim, natovorim. 2. dobim, pribavim, priskrbim φορβάν; dosežem χρείας; ἀρωγάν pomagam; učinim, da φονέα γενέσθαι. 3. použijem, uničim, pokončam; pass. končam se, zvršujem se, potekam, bližam se koncu, πέμπτῳ ἔτει ἀνομένῳ tekom (na koncu) petega leta. II. med. dosežem (izvršim) zase.

ἀν-ωθέω [fut. ἀνώσω, aor. ἀνέωσα] 1. sujem kvišku, nazaj, ναῦν odrivam (ladjo od brega), πόλιν ἔς τινα izročam mesto v plenjenje. 2. odvračam, odbijam. 3. med. odvračam, odbijam od sebe τί.

ἄξιος 3 [Et. iz ἄγ-τιος, kor. ag', tehtati; lat. ago, exāmen (iz exagmen) jeziček na tehtnici, izpit] enake teže (vrednosti), enakotežen 1. abs. dragocen, lep, dostojen δῶρα, ἄποινα, vrl ἀνήρ, ἄξιος ἀνὴρ γίγνομαι izkazujem se vrednega, proslavljam se; dostojen, primeren χάρις, zaslužen δίκη. 2. z gen.: vreden πολλοῦ, οὐδενός, ὀλίγου, Ἕκτορος, σοὶ δ' ἄξιον ἔσται ἀμοιβῆς prineslo ti bo dar enake vrednosti; παντὸς ἄξιόν ἐστι presega vse, ἦμαρ πάντων ἄξιον dan, ki daje nadomestilo za vse, kar sem pretrpel. 3. z dat. πολλοῦ ἄξιος βασιλεῖ pridobil si je mnogo zaslug za kralja. 4. z inf. a) ἄξιός εἰμι zaslužim; b) ἄξιόν (ἐστι) vredno je, prav je, izplača se, primerno je, spodobi se, pravično je; τί δ' ἄξιόν μοι τῆσδε τυγχάνειν φυγῆς s čim sem zaslužil to pregnanstvo, zakaj naj bežim ? 5. vreden, dober kup.

ἀξιόω (ἄξιος) I. act. 1. smatram za vrednega, τινά τινος koga česa; počastim koga s čim τινί. 2. a) smatram kaj za primerno, prav, za dolžnost, zahtevam, želim, hočem, prosim, prisvajam si τί; b) ne pomišljam se, ne sramujem se, drznem se z inf. 3. mislim, verujem, sodim, menim z inf., ἵνα, ὅπως. II. pass. smatrajo me za vrednega τινός, spoštujejo, častijo me. III. med. smatram se za vrednega, οὐκ ἀξιόομαι menim, da kaj ni primerno moji časti (dostojanstvu).

ἀπ-αγγέλλω [impf. iterat. ep. ἀπαγγέλλεσκον, fut. ion. ἀπαγγελέω, aor. ion. ἀπήγγελον] 1. javljam, poročam, prinašam vest, pripovedujem τινί τι, τὶ πρός τινα, εἰς τὴν Ἑλλάδα, ἐπὶ τὰ κοινά državnim oblastim. 2. NT slavim, hvalim.

ἀπ-αγορεύω [fut. ἀπερῶ, aor. ἀπεῖπον, pf. ἀπείρηκα, aor. pass. ἀπερρήθην] 1. trans. a) prepovem, odrečem τινί, zabranim μὴ ποιεῖν τι; pustim koga na cedilu; b) odsvetujem. 2. intr. utrudim se, izgubim veselje do česa; τὰ ἀπαγορεύοντα obrabljeno, nerabno.

ἀ-παθής 2 (παθεῖν) 1. ne trpeč, brez izgube, nepoškodovan ὑπό, ἀπό, πρός τινος. 2. prost česa τινός, κακῶν ki ni nič pretrpel. 3. neobčutljiv, nevajen česa πρός τι; πόνων nevešč česa, nerad trpeč.

ἀπ-αίνυμαι, ἀπο-αίνυμαι [impf. ἀποαίνυτο] dep. ep. odvzamem, ugrabim τινός τι.

ἀπ-αιτέω iščem, zahtevam nazaj, izterjavam τινά τι; pozovem koga na odgovor λόγον τινά.

ἀπ-αλέξω [fut. -ξήσο, ep. aor. ἀπάλαλκον] ep. poet. 1. act. branim, odbijam, odganjam, odvračam τινά τινος. 2. med. poet. odbijam od sebe, branim se πρός τι.

ἀπ-αλλάσσω, at. -ττω [fut. -λάξω, med, (s pas. pomenom.) -ξομαι, pf. ἀπήλλαχα, aor. 2 ep. ἀπηλλάγην, impf. in aor. ion. tudi brez avgmenta] I. act. 1. trans. a) oddaljim, odpravim, odpošljem, preženem, odstranim, χεῖρα σφαγῆς odtegnem roko od, τινά stopim na njegovo mesto; b) odpuščam, osvobodim, rešim μόρου, τινά τινος, ἐκ γόων; λόγον končam, prekinem, κόπος τινά zapusti. 2. intr. odidem, oddaljim se, rešim se, uidem ῥᾷον, χεῖρον, κακῶς, s pt. χαίρων srečno; οὕτως ἀπήλλαξεν ὁ στόλος tako se je izteklo to podjetje; πῶς ἀπήλλαχεν ἐκ τῆς ὁδοῦ kako mu je prijala pot. II. pass. 1. a) rešim se, osvobodim se, iznebim se (ἀπό) τινος, prost sem česa αἰσχύνης; βίου umrjem; izpustijo me na svobodo (o sužnju); b) odstopim od tožbe, otresem se (tožitelja), ἀπαλλαχθέντες μακρῶν λόγων brez mnogih besed. 2. intr. odpotujem, odpravim se, ločim se, odhajam ἐκ, ἀπό τινος, ἔς τι krenem kam, πρός τινα prestopim h komu; πολλὸν ἀπηλλαγμένοι θεῶν zelo se razlikujejo od bogov, s pt. ali inf. neham, prestanem kaj delati, εἰπὼν ἀπαλλάγηθι povej (vendar) hitro; κρῖναι … ὀυκ ἀπήλλακτο ni mu manjkalo razsodnosti. III. med. odstranim svoje, odidem iz dežele.

ἀπ-αμβλῡ́νω oslabim (-iti); pass. oslabim (-éti), onemorem, εἴς τι za kaj.

ἀπ-αμῡ́νω ep. ion. 1. act. odvračam, odbijam τινί τι. 2. med. odbijam od sebe, τινά branim se.

ἀπ-αναίνομαι d. m. [aor. ἀπηνηνάμην] ep. poet. popolnoma zanikam, upiram se, odbijam, odrekam, zavračam, abs. in τί.

ἀπ-αντάω [fut. ἀπαντήσομαι] 1. srečam, sestanem se, snidem se, τινί s kom, ἐς, ἐπὶ τόπον na kakem kraju. 2. grem nasproti, pridem kam, na kaj ἐπί τι; protivim se, upiram se, oviram τινί. 3. pripeti, dogodi se mi kaj.

ἀπ-αξιόω smatram za nevrednega, zaničujem; odklanjam, zavračam τινά, τί.

ἀπ-αρνέομαι d. p. [fut. ἀπαρνήσομαι, ἀπαρνηθήσομαι, aor. ἀπηρνήθην] tajim, odrekam, odbijam, branim se τί, z μή in μή ὀυ; NT zatajim ἐμαυτόν.

ἀπ-αρτάω 1. trans. a) obesim, navežem na kaj; pass. visim; b) ločim, oddaljim, odstranim, λόγον τῆς γραφῆς govor od predmeta tožbe; pass. ločen, oddaljen sem od česa, ταῖς παρασκευαῖς καὶ ταῖς γνώμαις ἀπηρτημένοι neoboroženi in neodločeni. 2. intr. odstranim se, oddaljujem se εἴς τι.

ἀπατάω (ἀπάτη) [impf. ἠπάτων, fut, ἀπατήσω, aor. ep. ἀπάτησα, fut. pass. ἀπατήσομαι] 1. act. varam, goljufam, zapeljujem, motim. 2. pass. varam se, goljufam se, varajo me, pt. pf. ἠπατημένος φωτός prevaran od (za) moža; τί ἀγγελίας οὐκ ἐμοὶ ἔρχεται ἀπατώμενον katera vest dohaja k meni, ki ni varava (lažniva); Pl. Prot. 323 a zavisi ὡς od τεκμήριον.