Franja

patrōnus -ī, m (pater)

I. patrón = pokrovitelj, zaščitnik, zastopnik, varuh, zavetnik, branilec, branitelj (naspr. cliens).

1. V najstarejši dobi je imel plemenitaš okoli sebe kopico napol svobodnjakov (clientes), ki jih je zastopal pred sodiščem, ker nesvobodni niso veljali za pravno sposobne. To razmerje je bilo trajno in tudi posvečeno po verski plati, ker se je klient udeleževal družinskih daritev (sacra gentilicia): quot enim clientes circa singulos fuistis patronos, tot nunc adversus unum hostem eritis L.

2. V poznejšem času je patronus od ljudi nižjih stanov (poseb. še od mest in pokrajin) svobodno izmed imenitnih rim. mož voljeni zaščitnik (zastopnik, branilec): coloniae Ci., agri Piceni Ci., ii, qui civitates aut nationes devictas bello in fidem receperunt, earum patroni sunt Ci.; tudi gospodar, patron kakega osvobojenca, ker je osvobojeni suženj ostal pod varstvom svojega gospoda: Ci., corrupti in patronos liberti T. —

II. metaf.

1. branilec, zagovornik, zastopnik pred sodiščem, odvetnik (naspr. accusator): Q., iudicis est semper verum sequi, patroni verissimile defendere Ci., p. causae (pravde) Ci. = odvetnik.

2. sploh branilec, zaščitnik, zastopnik: foederum, iustitiae Ci., plebis L., Iust.

patte [pat] féminin šapa, taca, noga; figuré roka; (rakove) klešče; parkelj, krempelj; zavih (pri obleki)

à quatre pattes po vseh štirih
(familier) bas les pattes! roke proč!
patte de fer kavelj
pattes pluriel de mouche čečkarija
pattes de lapin kratki zalizki
patte natatoire (zoologie) plavalna noga
patte de velours žametna tačica; figuré mačja prijaznost
coup masculin de patte (figuré) zlobna kritika
patte d'un artiste originalnost, virtuoznost kakega umetnika
mouton masculin à cinq pattes redka žival; (ironično) izredna oseba
pantalon masculin à pattes d'éléphant hlače z vse širšimi hlačnicami
avoir une patte folle nekoliko šepati
avoir un fil à la patte biti navezan na koga, ki nam je težko breme
(familier) se casser la patte zlomiti si nogo
être entre les pattes de quelqu'un biti v krempljih (oblasti) kake osebe
faire pattes de velours s prilizovanjem skri(va)ti prave namene
graisser la patte à quelqu'un podkupiti koga
mettre la patte sur položiti roko na, brutalno ravnati
montrer patte blanche (familier) priti z besedo na dan, pokazati dogovorjeni znak (da lahko nekam vstopimo)
ne pouvoir remuer ni pied ni patte s prstom ne moči migniti
retomber sur ses pattes (figuré) (spet) na noge pasti
sortir, se tirer, s'échapper des pattes de quelqu'un osvoboditi se iz oblasti kake osebe
tenir quelqu'un sous sa patte imeti koga v oblasti
tomber sous la patte de quelqu'un priti komu v kremplje
tirer dans les pattes de quelqu'un povzročiti komu nevšečnosti, težave, polena mu metati pod noge

patto m

1. pogodba, sporazum, dogovor, pakt:
stare ai patti držati se sporazuma, spoštovati dogovorjeno
sciogliere il patto prekiniti, razdreti pogodbo
rompere il patto ne spoštovati dogovora
scendere, venire a patti paktirati, popuščati (tudi pren.);
rendersi a patti kapitulirati
fare i patti col diavolo pren. hudiču se zapisati

2. polit. pravo
patto di non aggressione sporazum o nenapadanju
patto di mutua assistenza pakt o medsebojni pomoči
Patto Atlantico Atlantski pakt, Atlantska zveza; hist.
Patto di Varsavia Varšavski pakt

3. pogoj:
a nessun patto pod nobenim pogojem, nikakor
a patto che če, pod pogojem da
PREGOVORI: patti chiari amici cari preg. čisti računi, dobri prijatelji

pavillon [pavijɔ̃] masculin

1. paviljon; hišica, vrtna hišica; prekrita terasa; histoire šotor

2. marine zastava; mornarica (neke dežele)

3. odmevnik, (pri pihalih)

pavillon de chasse lovski paviljon, lovska koča
pavillon amiral admiralska zastava
pavillon national državna zastava
pavillon de l'oreille (anatomie) uhelj
pavillon de signaux signalna zastava
pavillon de quarantaine zastava, ki oznanja nalezljivo bolezen na ladji
pavillon de guerre bojna zastava (na ladji)
amener (le) pavillon vdati se
baisser pavillon devant quelqu'un (familier) ukloniti se komu, kapitulirati pred kom
battre le pavillon yougoslave pluti pod jugoslovansko zastavo
naviguer sous pavillon étranger pluti pod tujo zastavo
pavillon noir, pavillon à tête de mort piratska zastava

pazduh|a ženski spol (-e …)

1. anatomija die Armhöhle, Achselhöhle, die Achselgrube
pod pazduho in der Armhöhle, in der Achselhöhle

2. rastlinstvo, botanika, agronomija in vrtnarstvo (zalistje) die Blattachsel

pázduha armpit

pod pázduho se voditi to go arm in arm

pázduha aisselle ženski spol , région ženski spol axillaire

nesti kaj pod pazduho porter quelque chose sous le bras
peljati, voditi koga pod pazduho donner (ali offrir) le bras à quelqu'un
pod pazduho se držati aller bras dessus bras dessous
izpod pazduhe jemati (improvizirati) improviser

pázduha (-e) f

1. ascella;
prijeti koga pod pazduho prendere uno sotto braccio
izmeriti temperaturo pod pazduho misurare la temperatura ascellare

2. bot. (zalistje) ascella (fogliare)

pázduha fosa f axilar

peljati, voditi koga pod pazduho dar el brazo a alg
pod pazduho se držati ir del brazo

pea [pi:] samostalnik
botanika grah; košček premoga, košček rude

like two peas in a pod; ali as like as two peas podobna kakor jajce jajcu

pečat¹ moški spol (-a …) (odtis v vosku, pečatnik) das Siegel (deželni Landessiegel, občinski Gemeindesiegel, za pisma Briefsiegel, uradni Amtssiegel)
dati pod pečat untersiegeln
pritrditi s pečatom (etwas) ansiegeln
udariti pečat ein Siegel aufdrücken/aufprägen
odstraniti pečat (etwas) entsiegeln
brez pečata siegellos
poškodovanje/odstranitev uradnega pečata der Siegelbruch
varuh pečata zgodovina der Siegelbewahrer
vtisni pečat tehnika der Prägestempel
religija spovedni pečat das Beichtsiegel, das Beichtgeheimnis
figurativno (značaj, obeležje) das Gepräge
figurativno vtisniti svoj pečat čemu (etwas) zeichnen/prägen
figurativno pod pečatom molčečnosti unter dem Siegel der Verschwiegenheit
figurativno knjiga s sedmimi pečati ein Buch mit sieben Siegeln
|
Salomonov pečat rastlinstvo, botanika das Salomonssiegel

pečát seal; (za podpis) signet; (žig) stamp; (štampiljka) rubber stamp

tajni (zasebni) kraljev pečát privy signet
veliki državni pečát lorda kanclerja VB the Great Seal
mali državni pečát VB the Privy Seal
čuvar (državnega) pečáta Lord Privy Seal
dati, pritisniti pečát na to set the seal on, to signet (na kaj something)
dati romanu pečát dobe to give a novel the character (ali the stamp) of the period
to je zame knjiga s sedmimi pečáti (figurativno) it is a sealed book for me
nositi pečát resnice to bear the stamp of truth
pod pečátom molčečnosti under the seal of secrecy
pod spovednim pečátom under the seal of the confessional

pečát sceau moški spol , cachet moški spol , estampille ženski spol ; (poštni) timbre moški spol ; (sodnijski) scellé moški spol ; figurativno empreinte ženski spol , marque ženski spol

pečat sramote (figurativno) flétrissure ženski spol, stigmate moški spol
državni pečat sceau de l'État
poštni pečat (žig) cachet (d'oblitération) de la poste, timbre de la poste
pritisniti pečat na akt sceller un acte
pritisniti pečat na kaj apposer (ali mettre) le sceau sur quelque chose, sceller quelque chose
pritisniti svoj pečat na kaj (figurativno) marquer de son empreinte
sneti, odstraniti pečate lever les scellés
zlomiti pečat (odpečatiti) briser le sceau
čuvar državnega pečata (v Franciji) Garde moški spol des Sceaux
pod pečatom molčečnosti (tajnosti) sous le sceau du secret

pečát sello m

državni pečat sello del Estado
uradni pečat sello oficial
poštni pečat (žig) matasellos m
pod pečatom molčečnosti bajo el sello del secreto
pritisniti pečat poner el sello
to je knjiga s 7 pečati esto es un misterio

peine [pɛn] féminin kazen, kaznovanje; muka, trpljenje, bolečina; skrb, jad; žalost, nevolja; težava, trud, napor

à peine komaj, s težavo
à peine que komaj da, toliko da
à grand-peine z veliko težavo
avec peine z nevoljo, nerad
sans peine brez truda
sous peine d'amende, de mort pod kaznijo globe, pod smrtno kaznijo
pour ta peine za kazen, da boš kaznovan
peine antécédente predkazen
peine capitale, de mort smrtna kazen
peine comminatoire posvarilo, grožnja s kaznijo
peine corporelle telesna kazen
peine disciplinaire disciplinska kazen
peine pécuniaire, d'amende denarna kazen
peine de simple police policijska kazen
peine privative de liberté odvzem svobode (prostosti)
peine du talion (kazen) zob za zob, oko za oko
avoir de la peine biti žalosten
j'ai de la peine à le faire težkó, s težavo to naredim; upira se mi, to napraviti
se donner de la peine da(ja)ti si truda, (po)truditi se
donnez-vous la peine d'entrer izvolite vstopiti
encourir une peine nakopati si kazen
être, se mettre en peine de quelqu'un biti v skrbeh, delati si skrbi za koga
être comme une âme en peine biti zelo žalosten
n'être pas au bout de ses peines ne še biti pri kraju svojih težav
ce n'est pas la peine ni vredno truda
faire peine boleti
cela fait peine à voir človeka boli, ko to vidi
faire de la peine à quelqu'un žalostiti koga
ce n'est pas la peine de (+ infinitif), que ... (+ subjonctif) odveč je, ni treba, da ...
est-ce bien la peine de ..., que ...? je treba, se izplača, ni odveč ...?
frapper d'une peine kaznovati
mourir à la peine težkó delati do smrti
perdre sa peine, ses peines zaman se truditi
c'est peine perdue to je izgubljen trud; škoda truda
prononcer, infliger une peine prisoditi kazen
purger sa peine en prison prebiti, odsedeti kazen v ječi
valoir la peine biti vreden truda, izplačati se
ne valoir pas la peine d'en parler ne biti besede vredno
toute peine mérite salaire vsako delo je vredno plačila
nul bien sans peine (proverbe) brez dela ni jela

peljáti (em)mener à, conduire, rouler, voiturer, transporter en voiture (ali en camion, en bateau)

peljati se aller en (ali à), prendre, se promener, voyager
peljati avto conduire une voiture
peljati koga pod roko donner le bras à quelqu'un
peljati za roko mener par la main
peljati otroke na lutkovno predstavo mener les enfants au guignol
peljati se z avtom se promener en auto (ali en voiture), rouler
peljati se s kanujem po reki navzdol faire la descente d'une rivière en canoë
peljati se s kolesom aller à bicyclette (ali en vélo)
peljati se z ladjo, tramvajem aller en bateau, en tram(way)
peljati se z vlakom, z vozom aller en train, en voiture
peljati se z železnico rouler (ali voyager) en train
ta pot pelje v ce chemin conduit à
peljite me na postajo conduisez-moi (ali emmenez-moi) à la gare
peljite se z avtobusom, vlakom! prenez l'autobus, le train!
to ne pelje nikamor cela ne mène à rien

peljáti (péljem)

A) imperf.

1. trasportare, portare, condurre:
peljati v avtomobilu, na vozu portare in auto, trasportare col carro

2. portare, condurre, guidare, accompagnare:
peljati krave na pašo condurre le mucche al pascolo, (na planinsko pašo) estivare
peljati avtomobil k mehaniku portare l'automobile dal meccanico
peljati otroke na sprehod portare i bambini a spasso
peljati na izlet, na ples, v gledališče portare in gita, a ballare, a teatro
peljati koga pod roko portare uno sotto braccio
peljati konja za uzdo condurre il cavallo con la cavezza

3. essere diretto; aer. volare:
letalo pelje na tej progi dvakrat tedensko su questo percorso l'aereo vola due volte la settimana

4. (imeti določeno smer) portare, condurre; mettere:
vrata peljejo v klet la porta conduce in cantina
steza pelje na polja il sentiero mette nei campi
pojdi, kamor te srce pelje va' dove ti porta il cuore
pren. to nikamor ne pelje così non si conclude niente

B) peljáti se (péljem se) imperf. refl. andare, viaggiare (in); prendere:
peljati se z vlakom andare, viaggiare in treno, col treno; prendere il treno

pena f

1. kazen:
pena capitale, pena di morte smrtna kazen
pena detetentiva zaporna kazen
pena disciplinare disciplinska kazen
pena pecuniaria denarna kazen
infliggere una pena naložiti kazen

2. relig. kazen, muka:
le pene dell'inferno peklenske muke

3. ekst. kazen:
a pena di, sotto pena di pod grožnjo kazni
sotto pena di morte pod grožnjo smrtne kazni

4. ekst. muka, bolečina:
soffrire le pene dell'inferno pren. trpeti, prenašati neznosne muke, bolečine

5. skrb; usmiljenje:
anima in pena nemirna duša
essere in pena (per) skrbeti, biti v skrbeh za
far pena smiliti se

6. muka, trud:
darsi, prendersi pena potruditi se, prizadevati si
valere, non valere la pena splačati, ne splačati se
a gran pena, a mala pena komaj

penalty [pénəlti] samostalnik
kazen, globa, penale

šport penalty area kazenski prostor
šport penalty kick kazenski strel (nogomet)
the extreme penalty smrtna kazen
to pay (ali bear) the penalty of pokoriti se za kaj
under (ali on) penalty of pod kaznijo

pepél ash; ashes pl; cinders pl

pepél cigare cigar ash, the ash of a cigar
žareč, živ pepél embers pl
otresti pepél s cigarete to flick (ali to flip) the ash from one's cigarette
posuti, potresti s pepélom to strew (ali to sprinkle) with ashes
spremeniti, sežgati v pepél to reduce to ashes
tleti pod pepélom to smoulder