Franja

pričèstiti prìčēstīm
I. obhajati, prevideti: pričestiti koga, samrtna, obhajati bolnika na smrtni postelji
II. pričestiti se
1. pristopiti k obhajilu, prevideti se
2. nisam se ni pričestio nisem še ničesar zavžil

prídigati to preach; to preach (ali to deliver) a sermon; slabšalno to sermonize; (vsiljivo dajati nauke) to lecture someone, to sermonize, to moralize

dobro prídigati to be a good preacher
prídigati gluhim ušesom to talk to deaf ears
delaj še sam takó, kot pridigaš drugim! practise what you preach!

pridobíti (si) (-ím (si)) | pridobívati (si) (-am (si)) perf., imperf.; perf., imperf. refl.

1. acquistare, guadagnare; acquisire:
pridobivati čas acquistare tempo
pridobiti pravice, izkušnje acquisire diritti, esperienze
pridobiti si zasluge, sloves acquistare meriti, fama

2. ricavare, ottenere, estrarre, produrre:
pridobivati srebro iz rude estrarre argento dal minerale
pridobivati obdelovalno zemljo z izsuševanjem močvirij ottenere, ricavare aree arative bonificando paludi
pridobivati olje iz sončnic, orehov disoleare i girasoli, le noci; estrarre l'olio, ricavare olio dai girasoli, dalle noci
pridobivati sol (v solinah) salinare, estrarre, produrre il sale

3. procurarsi, procacciarsi, accattivarsi, guadagnar(si), conquistare, ingraziarsi:
pridobiti si naklonjenost koga conquistare, guadagnare le simpatie di qcn., ingraziarsi qcn.
šport. pridobiti si prednost pred zasledovalci distaccare, distanziare gli inseguitori

4. (postati, postajati boljši, bogatejši) guadagnarci, avvantaggiarsene:
če sliko pogledaš od daleč, še pridobi a guardarlo da lontano, il quadro ci guadagna
učbenik je s tem pregledom samo pridobil il libro ha tratto vantaggio dalla revisione

priklápljati (-am) | priklópiti (-im) imperf., perf.

1. attaccare, agganciare:
priklopiti vagone na električno lokomotivo agganciare i vagoni alla locomotrice

2. (priključevati, priključiti) raccordare, collegare:
priklopiti tovarno na plinovod raccordare lo stabilimento al gasdotto

3. annettere, aggregare; incorporare:
mestu so priklopili še nekaj predmestij alla città furono incorporati vari sobborghi

primákniti (-em) | primíkati (-am)

A) perf., imperf.

1. accostare, avvicinare:
primakniti stol k mizi avvicinare la sedia al tavolo

2. aggiungere; dare per soprappiù:
primaknem še petdeset tisoč tolarjev, več ne dam aggiungo cinquantamila talleri e non un soldo in più

B) primákniti se (-em se) | primíkati se (-am se) perf., imperf. refl. avvicinarsi, accostarsi

primériti se to happen, to occur, to take place; to come to pass

nič se ni primerilo nothing (has) happened
to se še ni primerilo that hasn't come about yet

primésiti to add; to admix; to mix in

primésiti še malo moke to add (ali to mix in) a little more flour

prīmus 3 (praitalsko *prīsmo- iz *pri-is-mo-; superl. k stlat. prī, prīs [iz *pri-is] = prae, sor. s prīscus, prīstinus, prior; prim. tudi pelignijsko Prismu (= Prima), gr. πρίν prej, pred(en))

I.

1. (najbolj) sprednji, prvi: primae naves C., prima pars aedium N., Sen. ph. sprednji del, primi dentes Plin. sprednji zobje, prednjaki; pogosto predik.: primum agmen C. (najbolj) sprednji, prvi del voda, prednja straža, predstraža, prima impedimenta C. sprednji (prvi) del (čelo) prateža, vidimus primam urbem V. prvi del mesta, p. provincia Ci. (najbolj) sprednji del province, p. Persis Cu. (s)prednja Perzija, p. margo ripae Cu. skrajni brežni rob, skrajni rob brega, p. Eburonum fines C. obmejno ozemlje, prima (sc. lingua) ranis cohaeret, intima absoluta a gutture Plin. žabe imajo spredaj prirasel jezik, zadaj ob nebu je prost, primo limine V. spredaj na pragu; preg.: primis labris gustare aliquid Ci. le z robom ustnic po(s)kusiti kaj (dotakniti se česa) = le površno se ukvarjati (pečati) s čim (prim. pod prīmōris); subst.
a) prīmī -ōrum, m prvi (najbolj sprednji) vojaki, prva vrsta (prve vrste) (naspr. ultimi, extremi, postremi): in primis stare N., in primis adesse S., recessum primis ultimi non dabant C., primi hostium Vell. predstraže sovražnikov.
b) prīmum -ī, n (= prīma -ōrum, n: Cu.) prednja vojska, prednja straža, predstraža, čelo: nisi secunda acies in primum successisset L., equites in primo late ire iubet S., provolare in primum L. naprej, navzpred.

2.
a) metaf. prvi: primus gradus honoris Ci., liber N., primae litterae Ci., initium L., inter primam (sc. horam) noctis Plin., primus luendae poenae fuit T. moral je prvi (pre)trpeti kazen, moral se je prvi pokoriti, primus quisque, gl. pod quisque; pogosto predik. pri glag. prvi = najprej: rex primus terram saltu contigit Cu., primus sententiam rogatus S., primus introiit N.; pri pesnikih in v poklas. prozi pogosto = adv. prīmum: cum prima (= cum primum brž ko) examina ducunt V., ut primis (= ut primum brž ko) plantis institerat V., spolia, quae prima (= primum) opima appelata L., primi geniti (sc. porci) Plin.; occ. začenjajoč se: silentium primae noctis L. začenjajoče se (delajoče se, spuščajoče se) noči, primā luce Cu. ob (prvem) svitu, primo vespere C. ali primā vesperā Cu. v (ob) prvem mraku, ko se je (z)večerilo, primā nocte C., N. v (ob) mraku, z nočjo vred, ko se začenja (se je začelo) nočiti, primo mense V. ali anno Col. ali tumultu L. v (na, ob) začetku … , primo adventu Ci. takoj po prihodu; subst. α) prīmum -ī, n začetek: a primo Ci. sprva, od začetka, v (na) začetku, in primo L., Ci. spredaj, v začetku, najprej, ex primo Plin. sprva, od začetka. β) prīma -ōrum, n začetek, prvina: belli L., quia sunt e primis (iz (pra)prvin, pratvarin) facta minutis Lucr., prima naturae Ci. izvirni nagoni; in primis sprva, v začetku: L. ali najprej, pred vsemi: S.; ret.: prima consiliorum T. = prima consilia, prima viae Lucr. = prima via.
b) najimenitnejši, najveljavnejši, najodličnejši, najpomembnejši, najvažnejši, najpoglavitnejši: Ter., L., S., V. idr., homines primi Ci., cum primis aetatis suae comparari N., prima gloriae opera Cu. najznamenitejša, comitia prima (tj. centuriata in tributa) Ci. najimenitnejše, najpomembnejše, najvažnejše; kot subst. m α) prīmus -ī, m najimenitnejši (najveljavnejši, najpomembnejši) mož, prvak, imenitnik, odličnik, veljak, dostojanstvenik: Massiliensium XV primos evocat C., Roscius fuit sui municipii primus Ci., primis urbis placere H.; partes primae ali samo primae Ter., Ci. vloga protagonista, vloga glavnega igralca, glavna vloga; metaf.: primas agere Ci. igrati glavno vlogo, biti prvi, primas deferre Ci. izročiti, prim.: si tibi primas in dicendo partes concesserit Ci. β) prīmae -ārum, f prvo (glavno) darilo, prva (glavna) nagrada: primas ferre Ci., T. dobiti, dare Ci. prisoditi. γ) prīma -ōrum, n prvo mesto: tenere prima V.; ad prima V. posebno, posebej, pred vsem (drugim). —

II. Adverbialne oblike

1. prīmē posebno, posebej, pred vsem (drugim): p. proba fabula Naev. fr., p. cata Pl.

2. prīmiter najprvo, najprej: quin bono animo es? video erepsti primiter de pannibus Pomp. ap. Non.

3. acc. sg. n. prīmum
a) najprvo, vprvo (v prvo), najprej, prvič: Kom., Ci. idr., huic ille p. suasit N.; pogosto v zvezi z omnium: Pl., Ter. idr., p. omnium ipse vigilo Ci. najprej pred vsem drugim; ac p. quidem Ci. in najprej; poseb. pri naštevanju: Ter., L., H., Cu. idr., primum docent esse deos, deinde quales sint, tum mundum ab his administrari, postremo consulere eos rebus humanis Ci., primum … iterum (deinde) N., primum … iterum … tertio Vell.
b) prvič = prvikrat: Pl., Ter. idr., quo die p. convocati sumus Ci., ibi tum p. sacrum Herculi factum L., tum p. arae Paci publice sunt factae N.; pri pt. = takoj: hanc p. veniens plectro modulatus eburno Tib.
c) v zvezi s temporalnimi vezniki ut, cum, ubi, simul, simulac = brž ko, kakor hitro: ut p. vidi Pl., ut p. cessit furor V., ut p. coepit H., ut p. forum attingi Ci. ep., ubi p. Ci., simul p. L., H., simulac p. Ci., cum p. dati sunt iudices Ci., cum Cyrnessia p. moenia disieci O.; primum dum Pl. = primumdum; quam primum Ter., C., Ci., L. čim prej, brž ko (je) mogoče.

4. abl. sg. n prīmō v (na) začetku, sprva, najprej: aliā viā grassabatur quam p. instituerat L., primo quinque naves habuit, postea decem L., redisse primo legiones credunt, postea … C., primo pecuniae, dein imperii cupido crevit S., primo … postremo N., primo … mox L.; neklas. = primum: quam primo … iterum … tertio fugarat N., cum primo L. brž ko, kakor hitro.

5. abl. pl. in prīmīs ali inprīmīs, imprīmīs, pri Ci. tudi cum prīmīs ali cumprīmīs
a) med prvimi; še subst.: in primis omnium Persarum fortis N.; potem adv.: mater in primis lapidem attulit N.
b) (prav) posebno, (prav) posebej, sosebno, pred vsem (drugim): in primis constituerat C., imprimis bene habitavit N., facinus imprimis memorabile T.
c) sprva, najprvo, najprej: imprimis Adherbalem necat, dein omnes S.

prinášati (-am) | prinêsti (-nêsem) imperf., perf. portare, recare, riportare; arrecare; creare:
prinašati pošto portare la posta
prinesti v dar portare in dono
prinašati srečo, nesrečo portare bene, male (scalogna)
prinašati pozdrave portare, recare i saluti
iz Firenc smo prinesli prelepe spomine da Firenze abbiamo riportato bellissimi ricordi
revija prinaša članke z različnih področij la rivista riporta articoli dei più diversi campi
neusklajeni predpisi prinašajo zmedo la scoordinatezza delle norme crea confusione
posel, ki prinaša precej tveganja un affare che presenta molti rischi
tako naložen kapital bo prinesel približno desetodstotni dobiček il capitale così investito frutterà un dieci per cento
prinašati korist fruttificare
okrog prinašati, prinesti ingannare, truffare; fregare
nevesta je prinesla k hiši la sposa ha portato in dote
vulg. vse komu prinesti na krožniku, k riti scodellare la pappa a qcn.; offrire su un piatto d'argento
prinesti komu kaj na uho, na ušesa fare una soffiata, spifferare qcs. a qcn.
pren. boš že še prinesel v moj mlin avrai ancora bisogno di me
prinesti na mizo servire
PREGOVORI:
ena lastovka ne prinese pomladi una rondine non fa primavera
izgovor je dober, tudi če ga pes na repu prinese la scusa è buona anche se tirata per i capelli; se non è vera, è ben trovata

prines|ti [ê] (-em) prinašati bringen (s seboj mitbringen, komu nasproti entgegenbringen, za kom nachbringen, hinterherbringen, mimogrede vorbeibringen, nazaj wiederbringen), tragen (s seboj/sem herbeitragen, herantragen, noter hereintragen, ven heraustragen); veter: wehen, anwehen, wirbeln (noter hereinwehen, hereinwirbeln, ven herauswehen, herauswirbeln); voda: schwemmen, spülen (sem heranschwemmen, heranspülen, na površje hochspülen), tragen; pes: apportieren; (iti iskat) holen (sem hierherholen, herüberholen)
figurativno prinesti denar Geld abwerfen, einen Gewinn abwerfen, einbringen, predstava, film: einspielen
sporočilo: überbringen
prinesti srečo Glück bringen
prinesti nesrečo Unglück bringen
ki je prinesel izgubo verlustreich
posel, ki je prinesel izgubo das Verlustgeschäft
dati prinesti bringen lassen, holen lassen
figurativno prinesti komu kaj na krožniku (jemandem (etwas)) auf dem silbernen Tablett servieren
prinesti komu kaj na nos (jemandem (etwas)) zutragen
okoli prinesti koga (jemanden) behumsen, beschwindeln
prinesti v dar zum Opfer bringen
ena lastovka še ne prinese pomladi eine Schwalbe macht noch keinen Sommer

printemps [prɛ̃tɑ̃] masculin spomlad, vigred; figuré mladost

au printemps spomladi
une hirondelle ne fait pas le printemps (proverbe) ena lastovka še ne naredi pomladi; figuré en sam primer, eno samo dejstvo še ne upravičuje splošnega zaključka; vieilli leto

priostríti (-ím) | priostrováti (-újem)

A) perf., imperf. appuntire, appuntare, aguzzare (tudi pren.):
priostriti kol appuntare un palo
priostriti pogled aguzzare lo sguardo
nekatere besede je priostril pronunciò alcune parole con più asprezza

B) priostríti se (-ím se) | priostrováti se (-újem se) perf., imperf. refl. pren. acutizzarsi, acuirsi, esasperarsi, inasprirsi:
boj za človekove pravice se je še priostril la lotta per i diritti umani si inasprì ulteriormente

pripráva (-e) f

1. preparazione; preparativo; studio:
priprava za izpite preparazione agli esami
živahne priprave za turistično sezono vivaci preparativi per la stagione turistica
projekt vodovoda je še v pripravi il progetto per l'acquedotto è ancora allo studio

2. utensile, arnese, attrezzo, dispositivo:
svinčniki, trikotniki in druge priprave za risanje matite, triangoli e altri arnesi per disegnare
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
šport. telovadne priprave attrezzi (ginnici)
teh. priprave strumentazione
voj. artilerijska priprava preparazione d'artiglieria
priprava dišav profumeria
priprava za lepljenje s trakovi nastratrice
kem. priprava za mehčanje vode addolcitore
priprava za merjenje slanosti salinometro
gosp. priprava za pasiranje passaverdura

pripráviti (-im) | priprávljati (-am)

A) perf., imperf.

1. preparare; apparecchiare; allestire:
pripraviti športnike za tekmovanje preparare gli atleti per le gare
pripraviti mizo za kosilo apparecchiare la tavola per il pranzo

2. preparare, approntare, disporre, predisporre:
pripraviti načrt approntare un piano
pripraviti vse za odhod disporre ogni cosa per la partenza
pripraviti proces istruire un processo

3. preparare:
pripraviti koga na žalostno novico preparare qcn. a una triste notizia

4. indurre, persuadere:
pripravili so ga do tega, da je vse še enkrat premislil lo persuasero a riconsiderare l'intera faccenda

5.
pripraviti koga k zavesti rianimare qcn.
pripraviti koga k pameti riportare alla ragione, far rinsavire qcn.
pripraviti koga v zadrego mettere qcn. in imbarazzo
le kam bo njegovo popivanje pripravilo družino il suo vizio di bere rovinerà la famiglia

6. pog.
pripraviti ob togliere, privare, defraudare
pripraviti koga ob denar derubare qcn.
pripraviti koga ob čast privare, defraudare qcn. dell'onore

B) pripráviti se (-im se) | priprávljati se (-am se) perf., imperf. refl. prepararsi, approntarsi, disporsi:
pripraviti se za odhod prepararsi, disporsi alla partenza
pripravljati se za, na izpit prepararsi all'esame
šport. pren. pripravljati se na tekmo caricarsi per la partita
nevihta se pripravlja sta arrivando un temporale

prisa ženski spol hitrica, naglica; naval; gneča, stiska

a prisa, de prisa naglo
a toda prisa, muy de prisa brž ko brž
de prisa y corriendo v vsej naglici, brž ko brž
andar de prisa hiteti
corre prisa zelo se mudi, nujno je
no corre prisa ne mudi se, je še čas (za to)
no me corre prisa ne mudi se mi
dar prisa (a) siliti v koga, pestiti koga
dar prisa a un pedido naročilo hitro izvršiti
darse prisa hiteti, podvizati se
no me dé V. prisa ne priganjajte me!
estoy de prisa, tengo prisa mudi se mi
hecho de prisa površno narejen; nepremišljen
meter prisa a algn priganjati koga
meter prisa a un asunto pospešiti kaj
tengo prisa por saberlo zelo sem radoveden na to
vivir de prisa življenje preveč uživati
a gran (ali más) prisa, gran (ali más) vagar hiti počasi!
con las prisas v naglici
no me vengas con prisas ne priganjaj me!

prisésti to sit (ali to take a seat) beside someone, to sit down near someone; to join

k najini mizi je prisedel še nekdo someone else joined us at our table

prisvájati si (-am si) | prisvojíti si (-ím si) imperf., perf. refl.

1. appropriarsi, arrogarsi; invadere; usurpare:
prisvajati si (prilaščati si)
pravico arrogarsi un diritto
prisvajati si oblast usurpare il potere
prisvojiti si še večjo oblast riaccentrare il potere nelle proprie mani, monopolizzare il potere

2.
prisvojiti si tuj jezik (učiti, naučiti se) impadronirsi di una lingua straniera

pritakníti (-em)

A) perf.

1. portare; avvicinare:
pritakniti flavto k ustom portare il flauto alle labbra

2. aggiungere; dare, affibbiare:
pritakniti komu vzdevek dare un nomignolo a uno

3. pren. attribuire, ascrivere; imputare:
pritaknili so mu sumljivo preteklost gli imputarono un passato dubbio, equivoco

B) pritakníti se (-em se) perf. refl.

1. toccare:
ne smeš se ničesar pritakniti non toccare niente

2. ekst. toccare, prendere in mano:
študent se knjige ni pritaknil lo studente non ha nemmeno preso in mano il libro
ne pritakniti se pijače non bere (un goccio)
ne pritakniti se koga non toccare qcn., non picchiare qcn.
ne pritakniti se ženske non aver rapporti sessuali con una donna
ne pritakniti se dela starsene ozioso, con le mani in mano

3. venire (in mente):
pritaknila se mu je čudna misel ebbe uno strano pensiero

4. ekst. ammalarsi:
pritaknila se ga je bolezen si ammalò

5. pren. succedere, capitare:
to se mi še ni pritaknilo non mi era mai capitato prima

6. pren. associarsi, unirsi:
na cesti se mu je pritaknil neznanec per strada gli si accodò uno sconosciuto

príti prihájati to come; (dospeti) to arrive (at, in); (pojaviti se) to turn up, to put in an appearance

príti, prihájati do to come to, to get to, to reach
príti, prihájati po kaj, koga to come for (ali to fetch) someone, something
príti, prihájati noter to come in
príti, prihájati skupaj to meet
príti, prihájati nazaj to come back, to return
príti, prihájati ob (denar) to lose (one's money)
ne príti, prihájati z besedo na dan (figurativno) to beat about the bush
príti, prihájati na dan to come (ali to be brought) to light
príti, prihájati bliže to come near, to approach
príti, prihájati z dežja pod kap (figurativno) to jump from the frying pan into the fire
ta beseda pride iz grščine this word is derived (ali comes) from Greek
príti, prihájati nad koga to befall someone
ne príti, prihájati blizu to keep (ali to hold) aloof, to keep one's distance
príti, prihájati peš to come on foot
sem je prišel peš, na konju, z avtom he walked, he rode, he drove here
príti, prihájati do krize to come to a head
odkod pride ladja? where does the boat hail from?
príti, prihájati na izpit to present oneself for an examination
najhujše še pride! the worst (of it) is yet to come!
príti, prihájati med ljudi to mix with other people
odkod to pride? how comes that?
naj pride, kar hoče! come what may!, whatever may happen!
tako ne boš prišel naprej this is not going to get you very far
prišlo mi je na pamet it occurred to me, the idea struck me, it crossed my mind
príti, prihájati v rabo to come into use
príti, prihájati k sebi to recover one's senses, (iz nezavesti) to come to, to come round, to come to oneself
kdor prej pride, prej melje first come first served
príti, prihájati komu v roke, v pest (figurativno) to fall into someone's hands
príti, prihájati zopet do sape to recover one's breath
to pride na isto that amounts to the same thing, pogovorno it all boils down to the same thing
príti, prihájati na svoje stroške to cover one's expenses
príti, prihájati komu na sled to get on someone's track
kako si prišel na to? how did you come to think of that?, what ever put that into your head?
nikoli ne bo prišlo do tega it will never come to that
pridi(te) z menoj! come (along) with me!
príti, prihájati do sporazuma to reach an understanding
prišel bom po tebe I'll call for you
včeraj mi je prišel povedat he came and told me yesterday
moja ura je prišla (figurativno) my hour has come
príti, prihájati komu na ušesa to reach someone's ears
kdo pride na vrsto? whose turn is it?
prišlo bo do vojne we shall have war, it will come to war
príti, prihájati do pretepa to come to blows
príti, prihájati na svet to come into the world, to be born
príti, prihájati na beraško palico to be reduced to beggary, to fall on evil days
slučajno príti, prihájati to happen ta come
príti, prihájati na vrsto to have one's turn
príti, prihájati na svoj račun to profit, to benefit (pri, ob by)
zelo prav príti, prihájati to come in very handy
príti, prihájati kot poklican, kot nalašč to arrive opportunely
príti, prihájati v poštev to come into consideration
ne príti, prihájati v poštev to be irrelevant (ali to be beside the point)
príti, prihájati do zaključka to reach a conclusion, to decide
ne pridi mi več pred oči! I will never see you again!
iz tega ne bo prišlo nič nothing will come of it
na to jaz ne bi bil nikoli prišel that would never have occurred to me
prišlo je čisto drugače it turned out quite differently
slučajno sem prišel na to I found it out accidentally
príti, prihájati do odločitve to come to a decision
priti v modo to come into fashion
príti, prihájati v denarno stisko to be hard up, to run short of money
prepozno príti, prihájati to be (too) late
príti, prihájati na spregled to turn up, to make one's appearance
príti, prihájati k zavesti to come to one's senses
kolikokrat prideš skupaj z njim? how often do you meet him?
nesreča nikoli ne pride sama misfortunes never come singly
to pride od tvojega dolgega ležanja v postelji that comes of your staying in bed so long

priznáti priznávati (dolg) to acknowledge, to recognize; (krivdo, napako, itd.) to confess, to concede, to own up; (dopuščati) to admit, to make admission; (odobriti) to ratify, arhaično to avouch; (pravico, pravo) to concede a claim, to give someone his (ali her) due; to do justice to

priznáti, priznávati koga za... to own someone for...
ne priznáti, priznávati za svojega, za svoje to disown someone, something
priznal mi je, da... he admitted to me that...
odkrito priznáti, priznávati to admit frankly
priznáti, priznávati otroka to recognize a child as one's own, to admit paternity
priznáti, priznávati za (kot) svoje to acknowledge as one's own
priznaj vendar! own up!
priznam svojo zmoto I admit I was wrong
vse priznáti, priznávati to confess everything, (žargon) to come clean, to own up, to cough it up
priznáti, priznávati zločin to confess to a crime
priznam, da nisem imel prav I acknowledge that I was wrong
priznavajo, da so to vedeli že prej they admit that they knew it before
priznáti, priznávati se za krivega to admit one's guilt
priznáti, priznávati se za premaganega to concede victory
ne hoteti priznáti, priznávati to disclaim, to disavow, to deny
to mu je treba priznáti, priznávati you have to grant him that
treba je, mora se priznáti, priznávati, da... it must be admitted (ali conceded) that...
priznáti, priznávati krivdo, priznáti, priznávati se za krivega to plead guilty
priznam, da bo treba premagati še mnogo težav I admit that we shall have to overcome many difficulties
rade volje priznamo usluge, ki nam jih je izkazal we readily acknowledge the services he has rendered us
priznáti, priznávati svoj poraz to admit defeat