Franja

leptomerēs -ăs, gen. -is (gr. λεπτομερής -ές) sestoječ (sestavljen) iz drobnih delov, drobnodelen: Th. Prisc.

Lernäisch lernejski, iz Lerne

levantin, e [-tɛ̃, in] adjectif levantinski, orientalski, poétique iz Jutrovih dežel

Levantin masculin Orientalec, Levantinec; féminin lahka, enobarvna svila

lȅvha ž (t. levha, ar.) z arabico napisani citati iz korana po stenah v muslimanskih hišah

Lēvīta in Lēvītēs -ae, m (Lēvi, tretji sin očaka Jakoba)

1. Levít, Lévijev potomec: Levita ex tribu sacra Prud.

2. metaf. levít, diakon: Sid. — Od tod adj. Lēvīticus 3 Lévijev, levítski: genus, stirps Vulg., liber Leviticus Vulg. 3. Mojzesova knjiga. Lēvītis -idis, f Lévijeva, iz Lévijevega rodu: gens Prud. Levijevi potomci, Leviti.

libáde -eta s (t. libade, ar.) žensko gornje oblačilo, do pasu, iz sukna, svile ali žameta, s širokimi rokavi, srebrno ali zlato vezeno

libano m vrv iz ličja

Libya -ae, f: Ci., V., Plin. ali Libyē -ēs, f (Λιβύη): O., Lucan., Col., Sil., Mart. Líbija, pri Grkih = cela Afrika, pri Rimljanih = ali severna Afrika ali le Cyrenaica. — Stlat. obl. Libua -ae, f Líbua: Pl. (po nekaterih izdajah Libya). — Od tod adj.

1. Libs, Libis (Λίψ, gen. Λιβός) líbijski; kot subst. m =
a) Líbijec: Sid. (o Antaju).
b) (sc. ventus) zahodni jugozahodnik: Plin. (z gr. acc. Liba), Serv., Ven. — Soobl. lips, libis, m: Sen. ph., Suet. fr., Veg.

2. Libycus 3 (Λιβυκός)
a) líbijski: fines, gentes V., cursus V. plovba (plutje) po Libijskem morju, lapilli H. marmorni koščki iz numidijskega marmorja (prim. lapillus), lampas Lucan., orbis (plošča mize) Mart., Sibylla Lact.; subst. Libycī -ōrum m Líbijci, preb. Libije, poseb. Kartažani: Sil., Macr.
b) afriški: fera O. levinja, harenae, orae O., crines, pestes Lucan., axis Sen. tr., uvae Col., mare Plin. ob Afriki.

3. Libyēnsis -e líbijski, iz Líbije: Sabellius Cass.

4. Libys -yos, acc. -byn (Λίβυς) líbijski: nec Libys Assyrio sternetur lectulus ostro Ps.-V. (Ciris), formatus Libys est cum cornibus Ammon O., ductor (= Hannibal) Sil., mons Stat.; subst. m = Líbijec: Libys Amphimedon O., Cancro (subditus) Libys Sen. tr.; kot nom. propr. Líbis, tirenski gusar: hoc Libys, hoc flavus … Melanthus, hoc probat Alcimedon O.; v pl. Libyes: Africam initio habuere Gaetuli et Libyes S.

5. Libyssa -ae, f (Λίβυσσα) líbijska: citrus Varr. ap. Non., arenae Cat., terra Lucan., ficus Col., gens Sil.

6. Libystīnus 3 (Λιβυστῖνος) líbijski: montes Cat.

7. Libystis -idis, f (Λιβυστίς) líbijska: ursa V.

8. Libyus 3 líbijski: citrus Varr., terra T.

licenziare v. tr. (pres. licēnzio)

1. odpustiti, odpuščati; odsloviti, odslavljati:
licenziare alla stampa dati v tisk

2. odpustiti, odpuščati (z dela, iz službe):
licenziare qcn. su due piedi, dall'oggi al domani, in tronco odpustiti nenadoma, čez noč

3. (sfrattare) deložirati, vreči iz stanovanja

lȉčār m vezica iz lubja za nizanje rib: smače mu se s -a meso mu je padlo z vilic, ušla mu je lepa priložnost

lȉčina ž vrv iz ličja, rafije: omastiti, zategnuti -u biti obešen

lȉčinār m vrvar, ki izdeluje vrvi iz ličja, rafije

liebenswürdigerweise iz ljubeznivosti

Liebesheirat, die, poroka iz ljubezni

Liebesopfer, das, žrtev iz ljubezni

līgneolus 3 (demin. līgneus) umetno izdelan iz lesa: scuta Luc. ap. Prisc., hominum figurae Ap., rota Aug., lychnuchus Ci. ep.

Ligusterhecke, die, živa meja iz kaline/ligustra/kostenike

lȉkov -a -o ličnat, iz ličja: -a torba

līliāceus 3 (līlium) lilijev, iz lilij: bulbus Th. Prisc., oleum Pall.

Lilybaeon: O. in Lilybaeum: Ci., L., Mel., Plin. -ī, n (Λιλύβαιον) Lilibèj (Lilibáj), rt na zahodni Siciliji (zdaj Capo di Boco) z istoimenskim mestom (zdaj Marsala). — Soobl. Lilybē -ēs, f (Λιλύβη) Líliba: Prisc. — Od tod adj. Lilybaetānus (Lilybitānus) 3 lilibejski, iz Lilibeja: Lyso Ci. ep., Agonis quaedam est Lilybaetana, liberta Veneris Erycinae Ci., memini Pamphilum Lilybitanum … mihi narrare Ci., testis splendidissima civitas Lilybitana Ci. Lilybaeus 3 lilibejski: litus Lucan. in (po jon. obl. *Λιλυβήϊος) Lilybēïus 3 lilibejski: vada dura V.