Franja

oséba (-e) f

1. persona:
osebe istega spola persone dello stesso sesso
skupina oseb gruppo di persone
po osebi, na osebo a testa, pro capite

2. (človeški posameznik) persona, personaggio; individuo, singolo; soggetto:
ljubljena oseba persona amata
vplivna, znana oseba persona autorevole, nota; personaggio autorevole, noto
civilne, vojaške osebe civili (borghesi), militari
uradna oseba funzionario, pubblico ufficiale
pravljična, zgodovinska oseba personaggio da favola, personaggio storico
glavne, stranske osebe drame, filma personaggi principali (protagonisti), secondari del dramma, del film
osebe v romanu Zaročenca i personaggi dei Promessi sposi

3. lingv. persona:
v prvi osebi in prima persona

4. za svojo osebo per me, per lui, lei ecc., quanto a me, a lui, a lei ecc.:
jaz za svojo osebo priznam, da quanto a me, riconosco che...
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
sprejel nas je šef v lastni osebi fummo ricevuti dal capo in persona
v 'De bello gallico' Cezar piše v tretji osebi nel 'De bello gallico' Cesare scrive in terza persona
kaj izvedeti od tretje osebe venirlo a sapere da terzi
jur. pravna, fizična oseba persona giuridica, fisica
rel. prva, druga, tretja božja oseba la prima, la seconda, la terza persona divina, della Trinità
oseba brez premoženja nullatenente
pren. oseba brez svoje volje succube, succubo
oseba pod (posebnim) nadzorom sorvegliato
oseba s plemiškim naslovom titolato
jur. oseba v postopku interdikcije interdicendo
med. oseba z dedno boleznijo tarato

ostaja|ti (-m) ostati (ständig, immer wieder) ➞ → ostati; bleiben; (preostajati) [übrigbleiben] übrig bleiben; (še naprej obstajati) fortbestehen
ostajati pod/nad [darunterliegen] darunter liegen/darüberliegen
ostajati zvest (jemandem/einer Sache) die Treue halten
ostajati v določenih okvirih sich in Bahnen bewegen
ostajati zvest obljubi ein Versprechen halten

os-tendō -ere -tendī -tentum, mlajše -tēnsum (iz *ops-(obs-)tendō)

1. nasproti držati, (po)moliti, prožiti, nastaviti (nastavljati), izpostaviti (izpostavljati): Varr., Plin. idr., o. manūs Pl., glaebas Aquiloni V., lucos Phoebo Stat., locus (ager) soli ostentus Ca.; metaf.: mihi eius defensio ostenditur Ci. ugovarjaje mi molijo pod nos, ugovarjajo mi in kažejo.

2. očem (pogledu) (po)nuditi = postaviti (postavljati) na svetlo (na ogled), (po)kazati, prikaz(ov)ati: Acc. et Pac. ap. Fest., Ter., L., O., V., H. idr., epistulam N., tabellas Ci., telum inimico Ci., dentem medico Suet., necopinato te ostendisti Ci.; kot voj. t.t. (z namenom, da bi sovražniku grozil ali ga prevaral) (po)kazati: o. ad terrorem hostium aciem L., pedestres copias C., ab ea parte oppugnationem L. navidezno se pripravljati na naskok; tudi refl. se o. H., S., C. idr.

3. ušesom (po)nuditi = da(ja)ti glas, glasiti se, oglasiti (oglašati) se: vocem o. Ph. oglasiti (oglašati) se.

4. metaf.
a) pred oči postaviti (postavljati), (po)nuditi, obljubiti (obljubljati), obetati: Vell., spes premiorum militibus ostenditur Ci., o. metum, viam salutis Ci., occasio mi ostenta Ter., hisce insidiose spem falsam Ci. slepiti jih s praznim upanjem, obljubljati jim „hruške na vrbi“, ostenditur aliquid (npr. triumphus, victoria) L. ali ostenditur spes alicuius rei Ter., Suet. obeta se, pričakuje se, pričakovati se sme, videti je kaj.
b) (po)kazati, na dan da(ja)ti, jasno, očitno izraziti (izražati), razode(va)ti: Pl., animi robur ostendit in equo domando Cu., potestatem suam in aliquem Ter., virtutem S., se alicui inimicum N. svojo mržnjo, odium patris ex hoc ostenditur Ci. se kaže v tem.
c) narediti (delati), da postane kaj očitno, razkri(va)ti, razložiti (razlagati), naznaniti (naznanjati), izjaviti (izjavljati), omeniti (omenjati), povedati (govoriti): adventūs causam N., alicui sententiam suam Ter., quod epistulis eius ostenditur Suet., ostendi hoc ex epigrammate Gell.; z dvojnim acc.: aliquem nocentem Plin. iun.; v pass. z dvojnim nom.: quibus verbis Philippus ostenditur … laetus Titus Castricius ap. Gell.; z ACI: Ter., C., N., ostendo nihil eorum fecisse Roscium Ci.; v pass. z NCI: Ci., Corn., Ap., palma … ex pavimento exstitisse ostendebatur C.; z odvisnim vprašalnim stavkom: quid sui consilii sit ostendit C., quid fieri placeret, ostendi Ci.; z de: de his partibus primum ostendendum est Corn. o teh delih moramo najprej izreči svoje mnenje; abs.: sed aliter atque ostenderam facio Ci.; kot vrinjeni stavek: uti supra ostendimus ali ut ostendimus supra N. — Od tod subst. pt. pf. ostentum -ī, n

1. čudežno znamenje (ki kaže na prihodnost), čudežna reč, čudežna stvar, čudež, čudo: L., Ph., Petr., Aur., Val. Max., Suet., magnorum periculorum metus ex ostentis portenditur Ci., ostenti prorsus genus Iust., scis Appium censorem hic ostenta facere Caelius in Ci. ep. da vzbuja tukaj velik strah.

2. pošast, nakaza, spaka: verebar, ne velut monstrum ostentumque me obtruncatum volturiis pabulum redderent Ap.; v nravnem pomenu: Vatinius inter foedissima eius aulae ostenta fuit T.

Opomba: Iz sup. debla izpeljane obl. se v klas. lat. nadomeščajo z obl. glag. ostentāre.

outright² [autráit] prislov
popolnoma; odkrito, enkrat za vselej, takoj

to sell outright prodati pod pogojem takojšnje dostave
to laugh outright glasno se zasmejati
to kill outright na mestu ubiti

oven samostalnik
1. (žival) ▸ kosRejci so razkrili svoje težave, med katere spada pomanjkanje centrov za vzrejo ovnov. ▸ A tenyésztők feltárták a nehézségeiket, amelyek között szerepel a kostenyésztő központok hiánya.

2. tudi z veliko začetnico, v astrologiji (znamenje v horoskopu) ▸ KosLuna v Ovnu prinaša ogromno nove energije in navdušenja. ▸ A Hold a Kosban rengeteg új energiát és lelkesedést hoz.Planeti v Ovnu vas bodo napolnili z navdušenjem in veseljem. ▸ A Kosban járó bolygók lelkesedéssel és örömmel fogják eltölteni. Ovni so duhoviti in dobri partnerji, a le za krajše obdobje. ▸ A Kosok szellemesek és jó partnerek, de csak rövidebb időszakra.
Sonce, Merkur in Venera v znamenju Ovna skrbijo za dotok novih življenjskih moči. ▸ A Kos jegyében járó Nap, Merkúr és Vénusz gondoskodnak az új életerő beáramlásáról.

3. nekdaj (vojaška naprava) ▸ kosZaslišal se je neznanski trušč in velik del obzidja se je pod udarci ovna porušil. ▸ Bődületes csattanás hallatszott, és a faltörő kos ütései alatt a fal nagyrésze leomlott.
Od drugega desetletja 15. stoletja so katapulte in ovne začeli zamenjevati težki topovi. ▸ A 15. század második évtizedétől a parittyákat és a faltörő kosokat nehézágyúk kezdték felváltani.

4. (naprava za zabijanje) ▸ kos [cölöpverő]
Lesene kole zabijamo z ovnom preko škripca. ▸ A fából készült cölöpöket egy csigán átvezetett kossal verjük be.

5. (vodna črpalka) ▸ kos [vízszivattyú]
Po približno pol ure hoje pridemo do izvira, speljanega v oven, kjer lahko pri pipi natočimo vodo. ▸ Körülbelül félórás sétát követően eljutunk a kosba vezetett forrásig, ahol a csapnál tölthetünk vizet.
Povezane iztočnice: hidravlični oven

ovítek (za pismo) envelope; (za knjigo, zvezek) wrapper, jacket

križni ovítek open cover, (postal) wrapper
pod križnim ovítkom under open cover
zaščitni ovítek za knjigo dust jacket

ovítek envoltura f

knjižni ovitek cubierta f, tapa f
ovitek za zvezek forro m
poslati pod križnim ovitkom enviar (bajo) faja

ozemlj|e [é] srednji spol (-a …) das Gebiet (dosedanje/prejšnje Altgebiet, državno Hoheitsgebiet, Staatsgebiet, mandatno Mandatsgebiet, naplavno Schwemmgebiet, dežele Landesgebiet, pod suverenostjo Hoheitgebiet, Herrschaftsgebiet, plebiscitno Abstimmungsgebiet, puhlično Lößgebiet, skrbniško Treuhandgebiet)
poplavno ozemlje das Schwemmland
… ozemlja Gebiets-
(kršitev nedotakljivosti die Gebietsverletzung, odstop die Gebietsabtretung, pridobitev die Gebietserwerbung, razširitev die Gebietserweiterung)

OZN samostalnik
(Organizacija združenih narodov) ▸ ENSZ [az Egyesült Nemzetek Szervezete]Sopomenke: Organizacija združenih narodov, Združeni narodi, ZN
Povezane iztočnice: Generalna skupščina OZN, Ustanovna listina OZN, VS OZN, Varnostni svet OZN, Visoki komisariat OZN za begunce

Pacifiška plošča stalna zveza
geologija (tektonska plošča) ▸ Pacifikus-lemez, Csendes-óceáni-lemez
Pacifiška plošča je oceanska tektonska plošča, ki leži pod Pacifiškim oceanom. ▸ A Pacifikus-lemez óceáni tektonikus lemez, amely a Csendes-óceán alatt fekszik.
Sopomenke: Tihomorska plošča, Tihooceanska plošča

Pacōnius 3 Pakónij(ev), ime rim rodu. Znani so:

1. Paconius Pakonij, Rimljan v provinci Azija; pritoževal se je nad upraviteljem Kvintom Ciceronom: Ci. ep.

2. M. Paconius Mark Pakonij, rim. vitez iz Etrurije: Ci.

3. M. Paconius Mark Pakonij, legat v Aziji, priča proti Gaju Silanu, pod Tiberijem obtožen maiestatis in usmrčen: T., Suet.

4. njegov sin Q. Paconius Agrippinus Pakonij Agripin, za časa cesarja Klavdija kvestor na Kreti in v Kirenajki; kot stoik je nasprotoval Neronovemu početju in bil zato izgnan iz Italije: T.

padēlla f

1. ponev:
pesce in padella kulin. ocvrte ribe
cadere dalla padella nella brace pren. priti z dežja pod kap

2. posteljni grelec

3. nočna posoda (za nepremične bolnike)

4. steklarski lonec, steklarska ponev

5. severnoital. mastni madež

6. lovstvo zgrešeni strel:
fare padella zgrešiti

pain¹ [péin] samostalnik
bolečina, bol, bridkost, trpljenje, skrb
množina trud, muka
množina, medicina porodne bolečine, popadki
kazen (samo v frazah: (up)on ali under pain of pod pretnjo kazni; pains and penalties kazni in globe)

to be in pain imeti bolečine, trpeti, biti zaskrbljen
to give (ali cause) s.o. pain zadati komu bolečino
to be at pains; ali to take pains potruditi se, truditi se
to go to great pains zelo se potruditi
to spare no pains ne prihraniti si truda
to get a thrashing for one's pains biti tepen v zahvalo za svoj trud
to have one's labours for one's pains; ali to be a fool for one's pains zaman se truditi
a pain in the neck zoprnik, zoprna zadeva

palabra ženski spol beseda, izraz; obljuba, častna beseda; govor, zgovornost; vojska geslo

¡palabra (de honor)! častna beseda!
palabra de matrimonio obljuba zakona
palabra picante zbadljivka
palabra de rey neprelomna beseda
hombre de (su) palabra mož beseda, poštenjak
es la última palabra de la moda to je zadnji krik mode
palabra por palabra dobesedno
bajo palabra (de honor) pod častno besedo
de palabra ustno
en una palabra z eno besedo, kratko in malo, skratka
sin palabra besedolomen, ki sne besedo
¡una palabra! slišite! poslušajte!
¡pase la palabra! zaradi mene!
coger la palabra (a), coger a alg. por su palabra koga za besedo prijeti
cumplir la palabra držati besedo
dar (su) palabra, empeñar la palabra dati (svojo) besedo
sin decir palabra ne da bi besedo zinil
querer decir (ali tener) siempre la última palabra hoteti vedno imeti zadnjo besedo
dejar a uno con la palabra en la boca koga ne poslušati
dirigir la palabra (a) nagovoriti, obrniti se na
no entiendo palabra niti besedice ne razumem
faltar a la palabra ne držati svoje besede
llevar la palabra (glavno) besedo imeti
V. me quita la palabra de la boca besedo ste mi vzeli z jezika
tener palabra imeti besedo
no tener palabra biti besedolomen, ne držati besede
no tener más que una palabra poštenjak biti
tomar la palabra besedo povzeti
tratar mal de palabra surovo nahruliti
usar de la palabra besedo povzeti, govoriti
volver su palabra atrás svojo besedo nazaj vzeti
palabra y piedra suelta no tienen vuelta beseda izrečena ne vrne se nobena
palabras mayores sramotilne besede, psovke
eso quiere decir, en buenas palabras... to se pravi, z drugimi besedami ...
en dos palabras skratka, kratko in malo; brez težave, lahko; v hipu
hombre de dos palabras hinavec!
¡oiga V. dos palabras! slišite Vi!
cuatro palabras, dos palabras nekaj besed, kratek pogovor
ahorrar palabras ne mnogo govoriti, ne govoričiti
beber las palabras, comerse las palabras besede požirati, prehitro govoriti, besede izpuščati (pri pisanju)
estar colgado (pendiente) de las palabras zelo pazljivo poslušati
gastar palabras besede izgubljati, bob v steno metati
no son más que palabras to so le prazne besede
tener palabras, trabarse de palabras spričkati se
traer en palabras s praznimi obljubami za nos vleči
volverle a uno las palabras al cuerpo na laž koga postaviti

palačinka samostalnik
1. ponavadi v množini (jed) ▸ palacsintaPovezane iztočnice: ameriške palačinke

2. (o posledici fizičnega kontakta) ▸ palacsinta
Če je promet gost, vsekakor ostanite v vozilu, saj če skočite ven, vas lahko v palačinko spremeni mimoidoči tovornjak. ▸ Ha sűrű a forgalom, mindenképpen maradjon a járműben, hiszen ha hirtelen kiszáll, egy arra járó teherautó palacsintát csinálhat önből.
Stojiš na ozki polici, pod tabo je kakšnih deset metrov praznine, ravno dovolj, da se spremeniš v palačinko, če padeš. ▸ Egy keskeny párkányon állsz, alattad közel tízméteres mélység, ami éppen elegendő, hogy palacsintává válj, ha leesel.
Zamahne z mečem in s ploskim delom rezila s strani useka grofa po glavi; z udarcem splošči njegove možgane v palačinko. ▸ Suhint a kardjával és a kardél lapos részével oldalról fejbe vágja a grófot; az ütéssel palacsintává lapítva az agyát.

pale³ [péil] samostalnik
kol, lata; ograja, meja; obseg, ozemlje, ograjeno ozemlje
grboslovje navpična črta v grbu

figurativno beyond (ali outside) the pale izven mej (dovoljenega)
figurativno within the pale of v mejah (dovoljenega); v okrilju (npr. cerkve)
the English Pale nekoč angleško ozemlje okrog Calaisa
the (English; ali Irish) Pale področje v vzhodni Irski, nekoč pod angleško upravo

palear -āris, n (palea) viseča koža pod grlom goveda, grlína, podgrlína, podvrátnik, ožrêlje (ožrélje): Sen. tr.; pogosteje pl.: Varr., O., Col., Plin., a mento palearia pendent V.

pálec thumb; (nožni) big toe; (mera) inch (krajšava: in.)

odtis, madež od pálca (na knjigi ipd.) thumbmark
brez pálca thumbless
širina pálca a thumb, a thumb's breadth
gristi (si) pálec to bite one's thumb
vijak za stiskanje pálcev zgodovina, mučilno orodje thumbscrew
potipati s pálcem to thumb
imeti pod pálcem (figurativno, biti premožen) to be rich, to be well off, to be a man of means
pálce vrteti (figurativno, dolgočasiti se, lenariti) to twirl (ali to twiddle) one's thumbs (ali one's fingers)

pálec (prst, mera) pouce moški spol

palec na nogi (gros) orteil moški spol
imeti pod palcem avoir beaucoup d'argent, être riche
sesati si palec sucer son pouce
vrteti palce (v brezdelju) se tourner (ali se rouler) les pouces, se les rouler
težko mu gre (denar) izpod palca il ne dépense pas facilement son argent, familiarno il est dur à la détente

pálec (-lca) m

1. (na roki) pollice; (na nogi) alluce;
sesati palec succhiare il pollice

2. (dolžinska mera) pollice;
angleški palec pollice
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. palec navzdol pollice verso
pren. imeti veliko pod palcem avere soldi a palate