Franja

pastorek samostalnik
1. (sin partnerja) ▸ mostohafiúSvojemu pastorku in pastorkama je bil nadvse popustljiv oče. ▸ A mostohafiával és a mostohalányaival szemben igencsak engedékeny apa volt.

2. (kar je zapostavljeno) ▸ mostohagyerek, mostoha, mostohakölyök
Slovenski liberalizem, ključni pogoj modernizacije, ostaja pastorek – nerazvit, neutrjen in na političnem obrobju. ▸ A szlovén liberalizmus, mely a modernizáció kulcstényezője lenne, továbbra is a politikai perifériára szorult, fejletlen, erőtlen mostohagyerek.
Potem ko je bila nordijska kombinacija pri nas dolga leta zgolj pastorek smučarskim skokom in bi jo nekateri najraje kar ukinili, je letos vendarle drugače. ▸ Miután az északi összetett hosszú éveken keresztül nálunk csak a síugrás mostohagyermekének számított, és volt, aki legszívesebben megszüntette volna, idén megváltozott a helyzet.

paša samostalnik
nekdaj (turški politični naziv) ▸ pasa, basaTurški paša si je domislil postaviti okop, za katerim bi se ob naskoku na grad lahko skrivali. ▸ A török pasának az volt az ötlete, hogy építsenek töltéseket, amelyek mögött megbújhatnak a támadáskor.

patibolo m morišče; vislice:
faccia da patibolo obešenjaški obraz
mandare qcn. al patibolo obsoditi koga na vislice
pare che vada al patibolo kot da bi ga gnali na morišče

patior, patī, passus sum (iz indoev. kor. *pē-, *pə-; prim. gr. πάσχω, πένϑος)

1. (po)trpeti, pretrpe(va)ti, prebi(va)ti, presta(ja)ti, prenesti (prenašati), ne braniti se; o osebah: Pl., Ter., T., Gell. idr., damnum L., omnia saeva S., pati (zadobivati) et inferre (zadajati) vulnera L., pauperiem H., pauperies iubet quidvis facere et pati H., repulsam O., gravissimum supplicium C., dolores Ci., Lucinam V. porodne bolečine trpeti = roditi, rojevati; pogosto ultima, extrema pati Cu., L., V., T. zadnje, skrajno = najhujše pretrpeti, evfem. = smrt storiti, umreti; abs.: patietur, perferet, non succumbet Ci.; redko v dobrem pomenu: bonum Pl. mirno spreje(ma)ti, ne braniti se, quietem Cu. vdati se pokoju = počivati, exiguum pati (malo potrpeti, malo počakati), dum decolorentur Col.; o stvareh: tunc patitur cultūs (acc. pl.) ager O., nec ulla segetum minus dilationem patitur Plin., imbres et ventos fortius pati Col. (o trsu), vetustatem et aetatem p. Col., Sen. ph. držati se (o vinu); occ.: in silvis pati V. ob pičlem živeti, novem saecula patitur cornix O. prebije, preživi, p. muliebria S. ali Venerem O. vda(ja)ti se, preda(ja)ti se, prepustiti (prepuščati) se pohoti, virum Sen. ph. preda(ja)ti se moškemu.

2. trpeti, da se kaj godi, pustiti (puščati), dopustiti (dopuščati), dovoliti (dovoljevati): non passi sunt, qui circa erant V., quantum patibatur pudor Ci., ut diei tempus patitur C., ut tempus locusque patitur L., non feram, non patiar, non sinam Ci. tega ne morem, nočem, ne smem trpeti; pogosto z adv. libenter, facile, facillime p. Ci. rad, prav rad videti, (popolnoma) prav biti komu, moleste p. Ci. idr. ne videti rad, za zlo vzeti (jemati), indigne p. Ci. nejevoljno gledati, komu kaj ne biti po volji, aegre, aegerrime p. L. prav nerad videti, aequo, aequissimo animo p. Ci. (prav, zelo) ravnodušno trpeti (gledati); večinoma z ACI: Ter., Acc. fr., T. (Dial.), Lact., se occidi pasus non est Ci.; redkeje z ut: neque suam neque populi Romani consuetudinem pati, ut socios desereret C., quod si in turpi viro patiendum non esset, ut … Ci.; non pati s quin: nullam patiebatur esse diem, quin in foro diceret Ci. ni zamudil nobenega dne, da ne bi … ; non possum pati s quin ne trpim, ne morem trpeti, ne morem strpeti, da ne bi … : non possum pati, quin tibi caput demulceam Ter., miles non poterat pati, quin se armatum bestiae offerret Auct. b. Afr.; z acc. pt.: nec plura querentem passa Venus V. ni mi pustila več tožiti.

3. pustiti (puščati); z dvojnim acc.: Q., nihil intactum neque quietum pati L., non pati tacitum, quod … L. ne zamolčati (= ne brez graje, negrajano pustiti), da …

4. kot gram. t.t. trpeti = trpen (pasiven) pomen imeti: patiendi modus Q. trpna (pasivna) oblika (naspr. faciendi modus tvorna ali aktivna oblika), habere naturam patiendi Q. imeti trpno naravo (o glag. paciscor). — Od tod adj. pt. pr. patiēns -entis, adv. patienter

1. ki zna prenašati, prenašajoč; z gen.: Col., Q., Plin., Plin. iun., Suet. idr., laborum S., operum V. težko delo, incommodorum Ci., pericli V., manûm V. krotek; metaf.: consilii Cu. dovzeten za, (sc. campus) p. vomeris V. orno, navium patiens (o rekah) L., T. plovna; z inf.: p. vocari H. ki ga je mogoče imenovati.

2. vztrajen, potrpežljiv: Val. Max., Aug. idr., ferre aliquid patienter et fortiter Ci., difficultates patienter ferre C., ut patiens H., meae litterae te patientiorem lenioremque fecerunt Ci. ep., ne offendam patientissimas aures Ci., miserrimus et patientissimus exercitus C.; z ad z acc. gerundivi: genus minime ad morae taedium ferendum patiens L. ki prav nič potrpežljivo ne prenaša.

3. trd, trden, nepopustljiv, neobčutljiv: dens patientis aratri O., patientior saxo Pr.; occ. vzdržen, z majhnim zadovoljen, skromen: Lacedaemon H., nemoris patientem vivere dorso H., exercitui patientissimo luxuriem obiciebant C.

pāx¹, pacis, f (pacīscī, pangere)

1. mir (med dvema sovražnima, prepirajočima se, poseb. med dvema bojujočima se strankama sklenjena mirovna pogodba, pa tudi = čas miru, stanje miru): Cu., Iust., Plin. iun., Sen. rh., Sen. ph., Pl. idr., aeterna V., perpetua S. fr., L., cruenta, incruenta, inhonesta T., iniusta, iniquissima Ci., civilis Suet. državljanski mir (po državljanski vojni), maritima Ci. na morju, pacis semper laudator Ci., pacem componere L. mir narediti, pax convenit cum aliquo L. se sklene s kom, pacem facere C. idr., pacem facere cum aliquo Ci. idr. mir skleniti s kom, pass. pax fit cum aliquo Ci., S., L.; toda pacem facere inter Thrasybulum et eos, qui … N. mir narediti med Trazibulom in … , (po)miriti Trazibula in … ; petere pacem C. idr., petere pacem ab aliquo N. prositi koga za mir, pacem agere S., L. ali pacem agitare S. živeti v miru, pace uti N. mirovati; pace L. ali in pace S. v miru, pace belloque L. v miru in vojni, in pace et otio Ci., in mediā pace L. sredi miru, cum pace aliquem dimittere Ci. v miru, brez nadlegovanja, cum bonā pace populo impertire L. v lepem miru, brez motenj(a), brez ovir, neovirano.

2. pl.
a) sklepi miru, mirovni sklepi, premirja: bella atque paces penes paucos erant S. sklepanje miru.
b) mirne razmere, mirno obdobje, mirni časi: hoc paces habuere bonae H. lepi, mirni časi.

3. pooseb. Pax, Pacis, f Páks, boginja miru: H., Petr., Suet., Pacis ad aram O., arae Paci (= gr. Εἰρήνη) sunt factae (sc. Athenis) N.

4. metaf.
a) mir, mirnost, umirjenost: Lucr., Sil., Stat., Fl. idr., p. animi, mentis O., pacem afferre animis Ci., semper in animo sapientis est placidissima pax Ci., excepit illum magna et aeterna pax Sen. ph. legel je v večni mir in pokoj, pacem vultus habet O., flumen cum pace delabens … in mare H.; rekla: vera reffere pace deae O. s privoljenjem, z dovoljenjem, pace quod fiat tuā Ter. brez zamere!, ne huduj se nad tem!, pace tuā (horum) dixerim Ci. ne da bi žalil tebe (navzoče) = oprosti!, ne zameri! (navzoči naj mi oprostijo, naj mi ne zamerijo! = oprostite!, ne zamerite!), pace loquar Veneris O. ali pace vel Quirini vel Romuli dixerim Ci. naj mi ne zameri Venera, Kvirin ali Romul!, pace diligentiae Catonis dixerim Vell. ne da bi delal krivico Katonovi natančnosti, pace maiestatis eius dixerim Vell. njegovo veličanstvo naj mi oprosti ta izraz!
b) božja pomoč, milost: Pl., Iust. idr., ab Iove ceterisque dis pacem ac veniam peto Ci., pacem veniamque precata deorum L., caesis iuvencis exorat pacem divûm V., sine pace tuā (dei) Italiam petunt V.
c) mirno (rimsko) vladanje, mirna (rimska) (nad)oblast: Plin., Sen. ph.
d) ponovno vzpostavljeni mir v Cerkvi, ponovna vzpostavitev miru v Cerkvi: Eccl.

paziēnza f

1. potrpežljivost; potrpljenje:
abbi pazienza! potrpi no!
pazienza! nič za to, nič ne de
perdere la pazienza ujeziti se
pazienza, almeno fosse giovane ne rečem, ko bi bila vsaj mlada
la pazienza di Giobbe pren. angelska potrpežljivost
la pazienza di un certosino izjemna natančnost (pri delu)
gioco di pazienza igre pasjansa

2. relig. (cordiglio) redovniški pas

pazíti garder

paziti na prendre garde à, faire (ali prêter) attention à, être attentif à, surveiller quelqu'un (ali quelque chose), veiller à (ali sur), avoir (ali prendre) soin de, avoir l'œil sur
paziti se se garder de, prendre garde à, se tenir sur ses gardes, se méfier de, ouvrir l'œil, être prudent, familiarno se garder (ali se tenir) à carreau
paziti (čuvati se) (figurativno ) veiller au grain
paziti na interese neke osebe veiller aux intérêts de quelqu'un
paziti na jetnika surveiller un prisonnier
paziti na koga avoir quelqu'un à l'œil
paziti, da ne bi padel prendre garde de ne pas tomber
paziti na otroke surveiller (ali veiller sur) les enfants
dobro paziti ouvrir l'œil (ali les yeux)
pazi!, pazite! gare!, attention!, prends (prenez) garde!, méfie-toi!, méfiez-vous!
pazite! (v šoli) faites attention!
pazi se!, pazite se! fais attention!, faites attention!
pazi, da te kdo ne vidi! prends garde qu'on ne te voie!
pazite na stopnico! prenez garde à la marche!
pazite, da dobro zaprete vrata! prenez soin de bien fermer la porte

peau [po] féminin koža; usnje; botanique luščina, strok; lupina (d'une banane banane); figuré, familier življenje; vulgairement pocestnica

pour la peau (populaire) zastonj
peau d'âne (familier) diploma
conte masculin de Peau-d'Ane otroška pravljica
peau de balle (populaire) nič, en drek
peau de chamois, chainoisée lavable, de chèvre, de daim, plastique, de porc jelenje (za čiščenje), pralno, kozje, semiš, umetno, svinjsko usnje
peau du lait smetana na mleku
peau de vache (figuré, familier) zelo stroga, trdosrčna oseba
livre masculin relié pleine peau v usnje vezana knjiga
sac masculin à main en (peau de) serpent ročna torbica iz kačje kože
maladie féminin de la peau kožna bolezen
culotte féminin de peau irhaste hlače
gants masculin pluriel de peau rokavice iz kože, usnjene rokavice
avoir quelqu'un dans la peau (familier) biti zateleban v koga
il n'a que la peau et les os, il n'a que la peau sur les os sama kost in koža ga je
j'ai cela dans la peau (familier) to mi je v krvi
se faire crever la peau ubiti se
crever dans sa peau (familier) hoteti skočiti iz kože (od jeze)
je ne voudrais pas être dans votre peau ne bi hotel biti v vaši koži
faire bon marché de sa peau poceni prodajati svojo kožo, lahkomiselno tvegati
faire peau neuve preleviti se; spremeniti svoje nazore; postati čisto drug človek
se mettre dans la peau de quelqu'un (figuré) postaviti se na mesto, v položaj kake osebe
recevoir 12 balles dans la peau biti ustreljen
ne pas tenir, durer dans sa peau ne moči več vzdržati, prenašati
je tiens à ma peau moje življenje mi je drago
se trouver bien dans sa peau dobro se počutiti v svoji koži
vendre cher sa peau dragó prodati svojo kožo, svoje življenje
la peau! figo! (prezir, odklonitev)

Pedro moški spol Peter; nočna posoda; zapah

como Pedro en su casa ne da bi se na koga oziral, brezobzirno, predrzno
Santos Pedro y Pablo sv. Peter in Pavel (praznik 29. VI.)

pēggio

A) avv.

1. slabše; manj zadovoljivo; manj primerno:
andare di male in peggio stalno se slabšati
cambiare in peggio poslabšati se
peggio di così non potrebbe essere, peggio di così si crepa! slabše ne bi moglo biti

2. slabše, manj jasno, manj razločno

3. manj

B) agg. invar.

1. slabši; najslabši (z glagoli essere, parere ipd.):
lei è mille volte peggio del marito ona je tisočkrat slabša od moža
è la peggio cosa che tu possa fare to je najslabše, kar lahko storiš

2. manj primeren, manj ugoden:
peggio che mai slabše kot kadar koli
peggio per me, per te, per lui tem slabše zame, zate, zanj
fare di peggio storiti, napraviti kaj slabšega

C) m invar. najslabše; najhujše; najmanj ugodno; zelo slabo:
le cose vanno per il peggio stvari gredo zelo slabo

Č) f invar. najslabše, najhujše:
alla meno peggio v najhujšem primeru; površno, za silo
avere la peggio podleči, biti premagan

peinar (po)česati; mikati, grebenati (volno); oplaziti, rahlo se dotakniti; okrasiti; (valove) brazdati; zavrniti, posvariti

peinar la baraja karte mešati
peinar canas star postati (biti)
peinarse (po)česati se, frizirati se
peinarse solo znati si sam pomagati
no se peina para él on ni partija zanjo; ne pade ji v glavo, da bi ga vzela

peinture [pɛ̃tür] féminin slikarstvo, slikanje; slika; barva, preplesk; figuré slikanje, opis(ovanje)

peinture d'affichage, à la détrempe, à la fresque, à l'huile, mural slikanje plakatov, tempera slikanje, na svež omet, z oljem, stensko
(figuré, familier)

un vrai pot de peinture preveč našminkana ženska
peinture antirouille, de camouflage preplesk proti rji, za kamuflažo
peintures rupestres slike na (jamskih) stenah
exposition féminin, galerie féminin de peintures razstava, galerija slik
je ne voudrais pas y êlre même en peinture še naslikan ne bi hotel biti tam
ne pouvoir voir quelqu'un en peinture še naslikanega koga ne marati videti; ne moči ga prenašati
prenez garde à la peinture, peinture fraîche! pozor! sveže prepleskano!
faire de la peinture slikati

pellejo moški spol (živalska) koža; kožica na sadju; meh (za vino); pijanec

dar (ali dejar, perder, soltar) el pellejo umreti
si yo estuviera en tu pellejo če bi (jaz) bil v tvoji koži
guardar el pellejo na varno se spraviti
pagar con el pellejo plačati z življenjem
salvar el pellejo zdravo (celo) kožo odnesti
mudar de pellejo leviti se

pellō -ere, pepulī, pulsum (prim. umbr. arō-peltu = appelito, admoveto)

1. udarjaje ali porivaje mahniti (mahati), pognati (poganjati), zagnati (zaganjati), odriniti (odrivati), prožiti, sprožiti (sprožati): contis navigia Cu., nerva in fidibus Ci. brenkati, udarjati na strune, manu lyram O. brenkati na liro, classica Tib. dati zatrobiti, sagitta pulsa manu V.; pesn.: Haemon O. stres(a)ti; pren.: longi sermonis initium pepulisti Ci. sprožil si nov, snovno bogat pogovor; tudi = nagnati (naganjati), prignati (priganjati): Iovis sic numina pellunt V.

2. metaf. ganiti, vznemiriti (vznemirjati), v srce seči (segati) komu, prevze(ma)ti koga: ipsum nullius forma pepulerat captivae L., quod (sc. dictum) cum animos hominum auresque pepulisset Ci., non mediocri curā Scipionis animum pepulit Ci. je vzbudilo Scipionu nemajhne skrbi.

3. biti, udariti (udarjati) kaj, ob kaj, na kaj: T., terram pede H., Lucr., humum pedibus Cat. teptati, vada remis Cat., fores Ci. (po)trkati na vrata, palus pulsa sonat cantu V. odmeva, puer pulsus Ci. (pre)tepen, s pestmi bit; pesn.: pulsus ramo Pr. zadet; tako tudi volucre pulsus V. = ranjen; pren. zadeti koga kaj, pripetiti, zgoditi se komu kaj: nulla me pepulit insignis iniuria Ci. ep.

4. pahniti (pehati) od, iz ali s česa, gnati, izgnati (izganjati), odgnati (odganjati), pregnati (preganjati), (s)poditi, prepoditi, zapoditi: Pl., Ter.,T. idr., aliquem domo, foro, civitate, possessionibus Ci., regno H., Iust., sedibus S., patriā pelli N., pulsus (= exsul) patriā carebat N., exsules pulsi L., p. urbe O., loco L., magistratūs templis Ci., aliquem e foro Ci., ex Galliae finibus C., ab urbe, a sacris, ab agris O., pelli in exsilium Ci., miles pellitur foras Ter.; (o stvareh) odgnati (odganjati), odvrniti (odvračati), odriniti (odrivati) nazaj, potisniti (potiskati) iz česa: flumen pulsum Cu., flumen natatu Aus., niveo pectore aquam Tib. ali facilis unda pellitur manu Tib. (o plavajočih), p. aquam de agro Plin., calculos e corpore Plin.; occ. kot voj. t.t. (sovražnika) potisniti (potiskati) nazaj, odbiti, zapoditi, zadreviti, pregnati, v beg pognati, poraziti, potolči, premagati: Iust. idr., primo concursu hostes pelluntur atque in fugam coniciuntur C., milites primo congressu pulsi fugatique S., armis perterritus, fugatus, pulsus Ci., primum gradu moverunt hostem, deinde pepulerunt, postremo … avertunt L.; pren.: si animus hominem pepulit Pl. če je duh porazil človeka (kakor kakega sovražnika).

5. metaf. odgnati (odganjati), pregnati (preganjati), razgnati (razganjati), odpoditi, prepoditi: pelle moram O. nehaj se obotavljati, pulso pudore O. brez sramu, tecta, quibus frigorum vis pelleretur Ci. ki naj bi odvračala (pregnala) hud mraz, malorum medicamentorum introitum Plin. preprečiti, preprečevati, nunc vino pellite curas H., famem glande O. (po)tešiti, pulsus corde dolor V., maestitiam ex animis Ci., quo tibi pulsus amor? V. kam je izginila ljubezen?, lacrimas Creusae pelle V. Kreuze ne objokuj več.

Opomba: Nenavaden plpf. pulserat: Amm.

pelo m

1. dlaka, kocina:
i peli della barba kocine na bradi
andare a pelo biti po želji
avere il pelo al cuore biti brezsrčen, neusmiljen
cavalcare a pelo jezditi brez sedla
cercare il pelo nell'uovo pren. iskati dlako v jajcu, dlakocepiti
di primo pelo pren. golobrad, mlečnozob
fare il pelo e il contropelo (a) pren. koga opravljati, neusmiljeno napadati
lasciarci il pelo pren. kaj drago plačati
levare il pelo (a) koga pošteno našeškati, okregati
lisciare il pelo (a) komu se prilizovati, laskati; koga pošteno prebunkati
non avere peli sulla lingua pren. biti brez dlake na jeziku
non torcere un pelo a qcn. pren. ne skriviti komu lasu

2. tekstil odstrižki (svileni, volneni)
cotone in pelo mikan bombaž

3. puh

4. krzno

5. površina:
il pelo dell'acqua površina vode

6. (tenka) razpoka

7. pren. las:
c'è mancato un pelo che cadessi za las je manjkalo, pa bi padel
essere a un pelo da biti na tem, da
PREGOVORI: il lupo perde il pelo ma non il vizio preg. volk dlako menja, a narave nikdar

pēlvis (stlat. pēlŭis) -is, acc. -im, abl. -ī (redko -e) (iz *pēlou̯is; morda sor. s pellis (pelvis bi bila torej prvotno „usnjena posoda“); prim. skr. pālavī nekaka posoda, gr. πελίκη, πέλιξ čaša, demin. πελίχνη čašica, πελλίς, πέλις skleda, medenica, πέλλα golida) skleda, posoda, medenica: Varr., Caecil. ap. Non., Iuv., Plin., Petr., Cels.

pendeō -ēre, pependī (intr. k pendō)

1. viseti na, ob čem, s česa: Enn., Varr., Mart., Sen. rh. idr.; abs:. pendentes lychni Lucr.; z abl.: pendebit fistula pinu V. na smreki, s smreke, p. tigno O., collo Pr.; s praep.: sagittae pendent ab umero Ci., p. mālo ab alto V., ex arbore Ci., ex umero O., de viri collo O.; pa tudi: in cervice O., Pr., in arbore Ci., in aëre O., in aëris spatio Lucr., ut bos in latus pendere videatur Col., p. per dorsum a vertice V., per pedes Ter., pendent poma sub arboribus Pr., pendentia serta super ramos O.; occ.: pendent lacerti Plin. iun., fluidos pendere lacertos O., pendentes genae Iuv. omahlo (ohlapno) viseča, chlamys pendet O. se spušča navzdol, plava, nubila pendentia O. nizko viseči, pendentia pumice (iz plovca, votliča) tecta V. (prim.: antrum scopulis pendentibus V.), venalem pendere javno na prodaj razobešen (nabit) biti: Claudius (= Klavdijeva posestva) pependit venalis Suet.; (o sužnjih, ki so jih obešali na zgornje podboje, kadar so jih za kazen tepli) viseti, obešen biti: pendentem aliquem ferire Pl., pendentem plecti Ter. ali verberibus caedi Pl., tu iam pendebis Ter. prideš na zgornji podboj = boš tepen; splošno o ljudeh: cur aliquis e trabe pependit O. se je obesil, quaerit altos, unde pendeat, ramos Mart. kamor bi se obesil; (o stvareh) tehtati: Ulp. (Dig.), offula cum duabus costis, quae penderet III et XX pondo Varr., cyathus pendet drachmas X, mna, quam nostri minam vocant, pendet drachmas Atticas centum Plin.

2.
a) viseti na kom (čem), ob kom (čem): O., Lucr., Sil., Val. Fl. idr., coniunx pendet narrantis ab ore viri V. pazljivo posluša moža, ki pripoveduje, attentus et pendens Plin. iun. zelo pozoren, p. vultu Q. z uprtimi očmi gledati, omnia sunt hominum tenui pendentia filo O., filo pendebit Etruria tota Enn. fr., p. in limine V. ali circa montem Fl. tičati, bivati, muditi se, circum oscula pendent nati V. obešajo se na poljubljajočega jih očeta.
b) zasta(ja)ti, (ob)mirovati, odložiti (odlagati) se: Dig., opera interrupta pendent V. ležijo (ostajajo, so) nedovršena.
c) viseti na čem, ob čem = odvisen biti od koga, česa, opreti (opirati) se na koga, kaj, stati na čem, vdan biti komu, ravnati se po kom: Lucan., Val. Max. idr., ex unius tuā vitam pendere omnium Ci., spes opesque ex patre pendent S., ex una pendebat origine bellum O. je izhajala, prim.: cum eius origo paterne ex Numā Pompilio penderet Eutr., de tuis pendentia Dardana fatis Sil., fama pendet in tabellis Ci., p. rebus levissimis Ci., spe L., hinc omnis pendet Lucilius H., de te pendens amicus H. tebi vdan, tuorum, qui ex te pendunt Ci., ex te tota pendebat Cat.

3. (v zraku) viseti, (po zraku) plavati (gibati se, premikati se, potovati, zibati se), lebdeti: Enn. ap. Ci., Lucr. idr., dum nubila pendent V., tellus pendet in aëre O., ensis super cervice pendet H., olor niveis pendebat in aëre pennis O., p. per aërias auras O., avis multa pependit Mart., pendent de rupe capellae V., naves pendentes et instabiles Cu. brez oporišča, brez opore, illisa prora pependit V. je visel v zraku, molel v zrak, (sc. navis) pendet dorso iniquo V. je obtičala, vestigia pendent Stat. visijo v zraku = so lahke, nec opertum (sc. litus) pendeat algā O. in se ne nagiba k udrtju, proni pendent in verbera V. se sklonijo (so sklonjeni) naprej za udarce; pren.: quidquid excessit modum, pendet instabili loco Sen. tr., pendentem (pasti hotečega) amicum corruere patitur Ci.

4. metaf.
a) neodločen biti, dvomiti, biti v dvomih, omahovati, ne moči se odločiti, pomišljati se, imeti pomisleke: nolo plebem spe et exspectatione pendere Ci., ne diutius pendeas, palmam tulit Ci., animus tibi pendet Ter., animi pendentes Cu., animis spe et metu pendentibus L. omahovati med upom in strahom, p. animi (loc., v duhu) Pl., Ter., Ci., L. (redkeje p. animo Ci. ap. Non.); o več osebah pl.: L., exspectando pendemus animis Ci.; z odvisnim vprašalnim stavkom: quam diu futurum hoc sit, non nimis pendeo Sen. ph.
b) (o stvareh) v negotovosti biti, negotov biti: pendet belli fortuna O.; poseb. v jur. lat.: actio negotiorum pendet, Icti., mutui datio interdum pendet Icti. ali pendenti esse an … (donec … , quam diu … ) Icti., tako tudi: aliquid in pendenti habere Icti. kdo je še neodločen; o pravdah = viseti, še teči, še trajati, biti še nedognan, biti še neodločen: iudicio (lite, causā) pendente Icti.; od tod meton.: reus (causa rei) pendet Suet., ad senatum remissus diu pependit Plin. iun.

pendre* [pɑ̃drə] verbe intransitif viseti; vleči se (po tleh) (plašč); verbe transitif obesiti

se pendre obesiti se
pendre son pardessus au porte-manteau obesiti plaščna obešalnik
pendre un condamné au gibet obesiti obsojenca na vislice
pendre quelqu'un en effigie simbolično koga obesiti
(familier) dire pis (pire) que pendre de quelqu'un zelo slabo o kom govoriti
(familier) qu'il aille se faire pendre ailleurs naj ga drugi kaznujejo
laisser pendre ses bras povesiti roke
pendre la crémaillère slaviti vselitev v novo stanovanje
pendre au croc (figuré) obesiti na klin
ça lui pend au nez, sur la tête to mu grozi, to visi nad njim
il n'y a pas de quoi se pendre zaradi tega si ne bom delal sivih las
se pendre au cou de quelqu'un obesiti se komu okoli vratu, prisrčno ga objeti
se pendre à la sonnette neprestano, ves dan zvoniti (zvonec)
il s'est pendu par désespoir iz obupa se je obesil
il ne vaut pas la corde pour le pendre škoda vrvi, na katero bi ga obesili; on je nepoboljšljiv

pendrek samostalnik
1. neformalno (policijska palica) ▸ gumibotNajstnik je med prerivanjem sodnemu policistu vzel pendrek in ga z njim udaril. ▸ A tinédzser dulakodás közben elvette a börtönőr gumibotját, és megütötte vele.

2. neformalno (o policistih) ▸ hekus, karhatalom
Ona je edina resna kandidatka za prvi pendrek Slovenije. ▸ Ő az egyetlen komoly jelölt a Szlovénia első hekusa címre.
Političnim strankam je veliko do tega, da bi imele vsaj posreden vpliv na policijski pendrek in ostale reči, povezane z notranjim ministrstvom. ▸ A politikai pártok nagyon érdekeltek abban, hogy legalább részben hatással legyenek a rendőri karhatalomra, és az egyéb belügyminisztériummal kapcsolatos dolgokra.

3. neformalno (orožje; kazen) ▸ büntetőpálca, približek prevedka ▸ karhatalom
Pravo sme le izjemoma postati pendrek. ▸ A jog csak kivételes esetekben válhat büntetőpálcává.
Temeljni problem je v piratskih skupinah, kjer roba izvira in po katerih je nedavno padel pendrek zakona najtrše doslej. ▸ Az alapvető probléma a kalózcsoportokban van, ahonnan az áru ered, és ahova a karhatalom nemrég eddig a legsúlyosabban lesújtott.

penny [péni] samostalnik (množina pennies, pence)
peni (angleški drobiž, 1/100 funta)
ameriško cent (kovanec)
figurativno majhna vsota, denar

in for a penny, in for a pound kdor reče A, mora reči tudi B; začeto delo je treba končati
to make a penny zaslužiti denar
to spend a penny iti na stranišče
he hasn't a penny to bless himself with nima niti beliča
a pretty penny čedna vsota denarja
take care of the pence and the pounds will take care of themselves kamen na kamen palača
to turn an honest penny zaslužiti denar s priložnostnim delom
in pennies s posameznimi kovanci po 1 peni
a penny for your thoughts če bi le vedel, kaj misliš
a penny plain and twopence coloured posmeh cenenemu blišču
a penny soul never came to twopence malenkosten človek nikoli ne uspe
penny number zvezek romana v nadaljevanjih
in penny numbers po malem
zgodovina Peter's penny letni davek za papeža; prispevek za dobrodelne in cerkvene namene