Franja

práv just, right; (zelo) very

práv zdaj just now
práv rad with (great) pleasure, very (ali most) willingly, gladly
práv! all right!, okay! (krajšava: O.K., OK)
takó je práv that's right, all right
práv dobro quite well
práv takó! just so!, quite!, quite so!
práv nič nothing at all
práv škoda je, da... it is a great pity that...
práv nobenega denarja nimam I have no money whatever
nimamo práv nobenih izkušenj we have no experience whatsoever
ta klobuk mi je práv this hat suits (ali fits) me well
moja ura gre práv my watch goes well (ali keeps good time)
moja ura ne gre práv my watch is going wrong
ravno práv prihajaš you come just in time
práv blizu stanujemo we live quite close by
ne razumeš me práv you do not rightly understand me, you mistake my meaning
ne vem práv, kaj naj naredim I hardly know (ali I am at a loss) what to do
to mi je ravno práv it is just what I want
če vam je to práv if it is convenient for you, pogovorno if it's all right by you
če ti je práv ali ne whether you like it or not
práv ti je; práv se ti je zgodilo (se ti godi) it serves you right; you got what you deserved
práv mu je! serves him right!
imeti práv to be right
imaš práv you are right
práv napraviti, delati to do right, to do what is right
komu práv napraviti to suit, to please someone
vsem ne moreš práv narediti you can't please everybody
to ni práv od tebe you are wrong there
meni je práv I don't mind (ali object), that's all right with me, I agree
vam je práv, če pridete jutri? does it suit you to come to-morrow?
to mi je práv (mi ustreza) that suits me fine
práv priti (koristiti) to come in handy
vse práv pride every little helps
to utegne práv priti it may come in useful
práv tako bi lahko rekli, da... we might just as well say that...
ta vrvica utegne pozneje práv priti this string may come in handy later on
priti ravno práv (kot nalašč) to be most welcome
práv takó likewise
práv nocoj (še nocoj) this very night
práv na začetku at the very beginning

právda case, suit, lawsuit; action, process

civilna právda civil suit
stranka v právdi party to an action
stranka, nasprotnik v právdi opposing party
dobiti (izgubiti) právdo to win (to lose) a suit (ali one's case)
imeti právdo z to go to law against, to be at law with
voditi právdo to carry on a lawsuit
dobiti svojo právdo to win one's case (ali lawsuit)
právda še teče the case continues, lawsuit is still in process

pravíca (-e) f

1. giustizia; giusto:
iskati, najti pravico cercare, trovare giustizia
to, da eni dobijo vse, drugi pa nič, ni pravica non è giusto che alcuni abbiano tutto, altri niente
prepričan sem, da se bo pravica izkazala sono convinto che giustizia sarà fatta

2. diritto; facoltà:
imeti pravico do aver diritto a
odpovedati se kaki pravici rinunciare a un diritto
človekove, demokratične, pravne, ustavne pravice diritti dell'uomo, democratici, giuridici, costituzionali
dedna pravica diritto all'eredità
volilna pravica diritto di voto
pravica do pritožbe diritto al ricorso
pravica najmočnejšega il diritto del più forte
po vsej pravici a buon diritto

3. pren. (oblast, sodišče) giudici; giustizia:
pravica je bila mnenja, da osumljeni ni bil prišteven i giudici furono del parere che l'imputato non fosse sano di mente, capace di intendere e volere
priti v roke pravice cadere nelle mani della giustizia

4. jur. diritto; proprietà:
avtorska pravica proprietà artistica, letteraria
avtorske pravice diritti d'autore, copyright
angl. patentna pravica proprietà intellettuale

5. po pravici:
vse je šlo po pravici tutto fu fatto secondo giustizia
po pravici ga imajo za nasilnega è giustamente considerato un violento
da vam povem po pravici, sit sem že vsega a dire la verità, sono stufo di tutto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pravici je zadoščeno giustizia è fatta
kdo ti je dal pravico tako govoriti con che diritto parli così?
deliti pravico giudicare, sentenziare
imeti vso pravico v zakupu avere il monopolio della verità
izročiti koga pravici consegnare uno nelle mani della giustizia
pravica pesti il diritto del più forte
domovinska pravica diritto di cittadinanza
lastninska pravica diritto di proprietà
predkupna pravica diritto di prelazione
politična pravica diritto politico
hist. pravica prve noči diritto della prima notte, ius primae noctis
hist. pravica do krvnega maščevanja faida
hist. pravica paše escatico
hist. pravica košnje erbatico
pren. varuh pravice il custode dell'ordine
jur. pravica miruje, zastara il diritto è sospeso, cade in prescrizione
PREGOVORI:
kdor ima moč, ima tudi pravico il diritto sta sempre dalla parte del più forte
kjer nič ni, še cesar pravico zgubi dove non ce n'è, non ne toglie neanche la piena

práviti (-im)

A) imperf., perf.

1. dire, raccontare:
kdo ti je pravil o tem chi te l'ha detto
praviti šale, zgodbe raccontare barzellette, storie
kako že pravi pesnik come dice il poeta
številke pravijo, da imamo izgubo i numeri dicono che siamo in rosso

2. dire, affermare:
statistiki pravijo, da število nesreč narašča gli esperti di statistica dicono che il numero degli incidenti aumenta
rad sem jo imel, ne pravim, da ne le volevo bene, non dico di no

3. dire, recitare:
tretji člen pravi l'articolo tre recita
pregovor pravi il proverbio dice

4. dire, chiamare:
ime mu je Jože, pravijo pa mu Dolgolasec il suo nome è Giuseppe ma lo chiamano Capellone
saj ni, da bi (človek) pravil non è il caso di parlarne
pravi to komu drugemu questo va' a raccontarlo a un altro
meni ni treba praviti tega non occorre dirmelo
ti boš meni pravil, ko še nisi nič naredil e tu sta' zitto che non hai fatto ancora niente
nekaj mi pravi, nos mi pravi, da qualcosa mi dice che, sento che
večkrat je pijan, da mački botra pravi è spesso ubriaco al punto da non sapere quello che fa
PREGOVORI:
sova sinici glavana pravi il bue dice cornuto all'asino; la padella dice al paiolo: 'Fatti in là che mi tingi.'

B) práviti se (-i se) perf. impers.

1. vuol dire, significa:
jutri, se pravi nikoli domani vuol dire mai
kaj se to pravi, nima časa cosa vuol dire: non ha tempo

2. si dice; si chiama:
dobro se pravi po nemško gut bene in tedesco si dice gut
vasi se pravi Podgrad il villaggio si chiama Podgrad

3. cioè, vale a dire:
Vzhodni Pakistan, se pravi Bangladeš, so prizadele poplave il Pakistan Orientale, vale a dire il Bangladeesh è stato colpito dalle alluvioni

prázen (-zna -o)

A) adj.

1. vuoto; vacante; deserto; bianco:
prazen kozarec bicchiere vuoto
prazen list foglio bianco
praznih rok a mani vuote
prazno mesto posto vacante

2. vuoto; nudo; scarico:
prazna dvorana sala vuota
prazna stena parete nuda
prazna puška fucile scarico

3. pren. vano, fatuo, frivolo, effimero, falso:
prazna slava gloria fatua, effimera
prazno govorjenje discorsi vani, vacui

4. vuoto, inespressivo, scialbo

5. pren. senza gusto; insipido, senza sapore:
sadje praznega okusa frutta senza sapore
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
njegove obljube so en sam prazen dim le sue promesse sono tutto fumo, sono promesse da marinaio
varati, zavajati s praznimi obljubami vendere fumo
žarg. igrati pred prazno dvorano fare forno
trg. vrniti prazne steklenice restituire i vuoti
prazne klatiti dire, raccontare ciance, frottole, balle
prazno slamo mlatiti pestare l'acqua nel mortaio
imeti prazno glavo avere una testa vuota
prepirati se s kom za prazen nič litigare per un nonnulla
piti na prazen želodec bere a stomaco vuoto
imeti prazen žep esser al verde, senza un soldo
ostati praznih rok rimanere a mani vuote
fiz. prazen prostor vuoto
avt. prazen tek marcia in folle, a vuoto
mat. prazna množica insieme vuoto
prazna glasovnica scheda bianca
prazna grožnja bravata
prazna marnja ciancia, diceria, vaniloquio
pren. prazni upi specchietto per le allodole
prazno govoričenje sproloquio
PREGOVORI:
prazna vreča ne stoji pokonci sacco vuoto non sta i piedi
prazen sod ima močan glas le teste di legno fan sempre del chiasso
kdor sam sebe povišuje, prazno glavo oznanjuje chi si loda s'imbroda

B) prázni (-a -o) m, f, n
tam je še nekaj praznega lì c'è ancora posto
ta pa je prazna questa è però grossa
prazne govoriti sballarle, spararle grosse
gledati v prazno guardare fissamente, fissare il vuoto
govoriti v prazno parlare ai muri
izzveneti v prazno restare senza esito, essere vano
ustreliti v prazno fare cilecca

prazgodovina samostalnik
1. (časovno obdobje) ▸ őskor, őstörténetOzemlje današnje Slovenije je bilo poseljeno že v prazgodovini. ▸ A mai Szlovénia területe már az őskor óta lakott terület.

2. izraža poudarek (kar je zastarelo ali že dolgo ne obstaja) ▸ őskor, múlt, régmúlt
Očitno še vedno živimo v prazgodovini! ▸ Úgy tűnik, még mindig az őskorban élünk.
Štiri mesece po zavzetju Bagdada so napovedi o obnovitvi izvoza iraške nafte že po nekaj tednih postale prazgodovina. ▸ Négy hónappal Bagdad elfoglalása után az iraki olajexport megújítására vonatkozó előrejelzések már néhány héten belül a múlté lettek.
Po drugi strani pa smo bili presenečeni, ko smo ugotovili, da skener skenira v treh prehodih, kar je pri navadnih skenerjih že prazgodovina. ▸ Másrészt meglepődtünk, hogy a szkenner három menetben szkennel, ami a hagyományos berendezések esetében már a múlté.

prebíjati (-am) | prebíti (-íjem)

A) imperf., perf.

1. perforare; sfondare; travolgere:
prebiti zid aprire una breccia nel muro
voda prebija nasipe l'acqua travolge gli argini

2. voj. sfondare, rovesciare, rompere:
prebiti fronto, blokado rompere il fronte, il blocco
prebiti sovražnikovo obrambo travolgere le difese nemiche

3. (pretepsti) bastonare, picchiare, pestare:
prebil ga je do krvi lo ha pestato a sangue

B) prebíjati se (-am se) | prebíti se (-bíjem se) imperf., perf. refl.

1. prebiti se skozi, do aprirsi un varco, avanzare (a fatica); penetrare lentamente, faticosamente:
prebiti se skozi goščavo aprirsi un varco nel folto della foresta

2. tirare avanti, campare, stentare:
spoznala sta se, ko se je še prebijal si sono conosciuti quando lui ancora lottava per sfondare
prebijati se z bedno plačo campare, sbarcare il lunario con una paga miserabile

3. prebíti se (na površje) manifestarsi, affacciarsi

prebíti² (-bíjem) perf.

1. passare:
še vedno ne vem, kje naj prebijem počitnice non so, non ho deciso ancora dove passare le vacanze

2. pren. (prenesti, zdržati) sopportare, sostenere; fare a meno di:
človek prebije več, kakor misli l'uomo è capace di sopportare più di quanto pensi

prebíti² (-bíjem) perf.

1. passare:
še vedno ne vem, kje naj prebijem počitnice non so, non ho deciso ancora dove passare le vacanze

2. pren. (prenesti, zdržati) sopportare, sostenere; fare a meno di:
človek prebije več, kakor misli l'uomo è capace di sopportare più di quanto pensi

preblízu

A) adv. troppo vicino:
dogodki so nam še preblizu gli avvenimento sono troppo vicini a noi

B) preblízu prep. troppo vicino a:
vozil je preblizu robu ceste guidava troppo vicino al bordo della strada

précédent, e [presedɑ̃, t] adjectif prejšnji, poprejšnji; masculin precedenčen primer

le jour précédent prejšnji dan
sans précédent edinstven, nezaslišan, še nikoli ne viden
créer, établir un précédent napraviti, ustvariti precendenčen primer
invoquer un précédent sklicevati se na precedenčen primer

precedente poprejšnji, predhoden; precedenčen

el año precedente prejšnje leto
crear un precedente ustvariti precedenčen primer
un caso sin precedentes primer, ki se (še) ni zgodil

precediti glagol
1. (o tekočini) ▸ átszűrČaj nato precedimo in pijemo po požirkih. ▸ A teát ezt követően átszűrjük, és kortyolva isszuk.
Počakali so, da se je tekočina precedila v podstavljeno posodo. ▸ Megvárták, hogy a folyadék átszűrődjön az alá helyezett edénybe.

2. (delati izbor) ▸ megszűr, kiszűr
Če roman vsebinsko nekoliko precedimo, se pokaže, da njegova sporočilnost še zdaleč ni puhla. ▸ Ha a regényt tartalmilag kissé megszűrjük, kiderül, hogy a mondanivalója nagyon is súlyos.
Štirinajst najboljših šol, ki so se precedile skozi regijska sita, predstavi odrsko uprizoritev, seminarsko nalogo in razstavo na razpisano temo. ▸ A régiós szitán kiszűrt tizennégy legjobb iskola egy színpadi előadást, egy szemináriumi dolgozatot és egy kiállítást mutat be a kiírt témára.

precio moški spol cena; vrednost, nagrada; ugled; podkupovanje

precio bajo, aumentado nizka, zvišana cena
precio de compra kupna cena
precio al contado cena za gotovino
el precio corriente, actual sedanja cena
precio de coste (de costo) lastna cena
precio económico, precio bajo, precio barato nizka cena
precio en junto, precio a destajo pavšalna cena
precio equivocado (inexacto) netočna cena
precio exorbitante pretirana, nedosegljiva cena
precio fuerte prodajna cena
precio medio poprečna cena
precio de(l) mercado tržna cena
precio mínimo najnižja cena
precio módico, precio razonable zmerna cena
precio de ocasión zelo ugodna cena
precio preferente, precio de preferencia, precio especial izjemna (prednostna) cena
precio al pormenor cena na drobno
precio reducido znižana cena
precio ruinoso, precio irrisorio smešna, slepa cena
precio de venta prodajna cena
precio ventajoso ugodna cena
el último precio zadnja, najnižja cena
a buen precio poceni
a cualquier precio, a todo precio za vsako ceno
a menos precio ceneje
a mitad de precio za polovično ceno
a ningún precio za nobeno ceno; še v sanjah ne
a poco precio poceni
a precio de su salud za ceno svojega zdravja
alzar, aumentar, elevar, subir el precio zvišati ceno
aumentar, subir de precio dvigniti se v ceni
(re)bajar, reducir el precio znižati ceno
debatir, regatear el precio pogajati se za ceno
fijar el precio določiti ceno
pasar del precio prekoračiti ceno
poner a precio oceniti
ponerse a precio vdati se prostituciji
tener precio najti, imeti prodajo
tener a precio, tener en mucho precio (visoko) ceniti
no tener precio biti brez primere, ne biti plačljiv
valer su precio biti vreden svoje cene
¿qué precio tiene? kakšna je cena?
precios pl cenik
baja de los precios padec cen
lista de precios cenik
espero sus precios pričakujem Vaš predračun stroškov

precizírati to define (ali to determine) precisely; (dejstvo itd.) to particularize; to specify

ni potrebno še bolj precizírati it is unnecessary to go into further details

predela|ti¹ [é] (-m) predelovati (prenarediti) (etwas) umändern, ändern, umarbeiten, eine Änderung vornehmen (an/bei); (še enkrat narediti) überarbeiten, na novo napisati besedilo: umschreiben, neu bearbeiten; tehnika aufarbeiten, aufbereiten, verarbeiten; (preoblikovati) umgestalten

predob|er [ó] (-ra, -ro) zu gut (še predobro vedeti nur zu gut wissen); ga je škoda: zu schade

predsednica vlade stalna zveza
(politična funkcija) ▸ miniszterelnök, kormányfő, kormányelnök
Še pred referendumom se je oglasila bivša predsednica vlade Thatcherjeva in svarila pred razbijanjem Velike Britanije. ▸ Thatcher volt kormányfő még a népszavazás előtt felszólalt, és óva intett Nagy-Britannia feldarabolásától.
Sopomenke: ministrska predsednica

predsédniški presidential; chairman's

ki je že bil na predsédniškem položaju past chairman
ki še ni dosegel predsédniškega položaja not as yet appointed chairman

predtém adv. (prej) prima; anteriormente:
še dan predtem sem ga srečal lo avevo incontrato il giorno prima