Franja

pouvoir*² [puvwar] verbe transitif móči (morem); smeti (smem)

se pouvoir biti možen
il (cela, ça) se peut (to) je mogoče
si cela se peut če je to mogoče
çela peut être to je možno
il se peut que ... možno je, da ...
je ne puis qu'y faire (familier) nič ne morem za to, nič ne morem napraviti proti temu
on ne peut plus skrajno
il est on ne peut plus aimable ljubezniv je, da ne more biti bolj
je n'en peux plus (familier) ne morem več (od utrujenosti), ves sem živčen, izčrpan
puis je? ali smem?
puissiez-vous réussir! da bi se vam le posrečilo!
cela peut durer encore longtemps to zna še dolgo trajati
où peut bien être ce livre? kje bi le mogla biti ta knjiga?

povéden (-dna -o) adj.

1. espansivo; esprimibile, significativo, eloquente, espressivo:
razstavo vizualno posodobiti, da bi postala še bolj povedna in zanimiva ammodernare la rassegna in sede visiva onde renderla ancor più interessante ed espressiva

2. lingv.
povedni naklon modo indicativo
povedna raba uso predicativo

povoha|ti [ó] (-m) vohati

1. beschnuppern, beschnüffeln

2.
figurativno komaj povohati knjigo: kaum angucken

3.
figurativno še pes ne povoha česa: damit lockt man keinen Hund vom Ofen, danach kräht kein Hahn
koga: von dem nimmt kein Hund einen Bissen Brot
X ni vreden, da ga pes povoha X ist keinen [Schuß] Schuss Pulver wert

povóhati (-am) perf. fiutare, annusare, odorare; pog. pren.
ko je obubožal, ga še pes ni povohal caduto in miseria, rimase solo come un cane
pren. česa takega pri nas še pes ne bi povohal roba così da noi non la compra nessuno
pren. nisi vreden, da te pes povoha sei un vero disutilaccio
pren. dijak knjige še povohal ni lo studente il libro non lo ha nemmeno toccato
pren. pijače še povohal ni non ha bevuto nemmeno un goccio
pren. smodnika še nismo povohali non abbiamo ancora ricevuto il battesimo del fuoco

povoj¹ [ô] moški spol (-a …) medicina der Verband (križni Kreuzverband), die Binde (iz gaze Mullbinde)
povoji množina das Verbandszeug
(omot) die Juteumhüllung
figurativno biti (še) v povojih in den Kinderschuhen stecken, noch in den Windeln stecken/liegen

povój faja f , (za dojenčke tudi) fajero m

mavčni povoj vendaje m escayolado
biti še v povojih (fig) fam estar todavía en mantillas (ali en pañales)

povòj bandage; (plenica) swaddling clothes pl; swathe

povòji ZDA swaddles pl
filozofija je bila takrat še v povòjih philosophy was then still in its infancy
stvar je še v povòjih the business is still in its early stages

povòj lange moški spol , maillot moški spol , bande ženski spol , bandage moški spol

biti še v povojih être encore au maillot, être encore dans les langes (ali dans son enfance)
mavčni povoj bandage plâtré

povŕh

A) adv. sopra; per di più, per giunta; per soprammercato:
vzeli so mu pretihotapljeno blago, povrh pa so ga še zaprli gli confiscarono la merce contrabbandata e per giunta lo misero in prigione
delati bolj povrh fare qcs. sottogamba, alla carlona

B) povrh prep. sopra, su, oltre a:
povrh puloverja obleči suknjo sopra il pullover mettere la giacca

povzéti

na kratko povzeti resumir, hacer un resumen de; (literarno delo) condensar
še enkrat povzeti recapitular

pozimi prislov
(v zimskem času) ▸ télenOdvečni kilogrami se še posebej radi nakopičijo pozimi. ▸ A felesleges kilók különösen télen hajlamosak felhalmozódni.
Pozimi zaledenela jezerska površina omogoča drsanje. ▸ Télen a tó befagyott felülete lehetővé teszi a korcsolyázást.

požégnati (-am) perf. pog. (blagosloviti) benedire; pren. confermare:
ko je sklepe požegnal še sekretar, so se zadovoljni razšli quando le decisioni furono confermate anche dal segretario, se ne andarono contenti
pog. pren. bog požegnaj buon pro' gli faccia!; salute!

požvížgati to whistle; to blow a whistle

požvížgati komu to whistle (ali at) someone
požvížgati se na kaj (figurativno) not to care a straw (ali a pin, a rap, a hoot, a damn, a fig, a curse) for (ali about) something, not to give a hoot about something
požvížgati psu to whistle to one's dog
lahko se požvižgaš na to (= na to lahko še dolgo čakaš)! you may whistle for it!
se požvižgam na to I don't give a damn for it

practise [prǽktis]

1. prehodni glagol
britanska angleščina vaditi, uriti; opravljati, vršiti, izvrševati, izpolnjevati; varati koga

2. neprehodni glagol
delati, ravnati; prakticirati, imeti prakso (zdravnik, advokat); vaditi se, uriti se; spletkariti

to practise (up)on izrabiti koga, obrniti sebi v prid, zlorabiti
practise what you preach delaj še sam tako, kot pridigaš drugim

prae-rogātīvus 3 (praerogāre) najprej (prvi) za mnenje vprašan, najprej (prvi) glasujoč, prerogatíven: centuria praerogativa (Ci.) ali nav. samo subst. praerogātīva -ae, f (držpr. t.t.) prerogatívna centúrija, izžrebana, da na komicijah (volitvah) glasuje prva: Ci., L., Aus., Fest. idr. (tribus praerogativa prerogatívna tríbus (tríbua), h kateri spada posamezna (prerogativna) centurija: Asc.), praerogativam referre Ci. poročati o glasovanju prve centurije, omen valet praerogativae Ci. glasovanje prerogativne centurije velja za ugodno (pred)znamenje, je kot dobro (pred)znamenje odločilno, ker so se vse druge centurije večinoma zgledovale po njej, še zlasti če se je v njenem imenu skrival kak dober pomen (npr. Valeria). — Od tod metaf. subst. praerogātīva -ae, f

1. predvolitve, predhodne volitve, predizbor: militaris ali comitiorum militarium L.

2. ugodno (pred)znamenje, ugoden (pred)znak, ugoden pomen: praerogativa triumphi, voluntatis Ci., praerogativa fecunditatis in feminis Plin.

3. predpravica, posebna pravica, posebna ugodnost, posebna prednost, poseben privilegij, prerogatív: Icti., decoris in gemmis Plin., militares praerogativae Lamp., uti praerogativā deductionis Ulp. (Dig.).

praesēminātiō -ōnis, f (praesēmināre) še nedozorel telesni plod, zarodek, zaplodek, plod, émbrio, fétus: in corpore praeseminatio crescens ex omnibus cibi potestatibus detrahit alimentum in se Vitr.

prae-stīgia -ae, f (Q., Tert.), nav. pl. praestīgiae (praestrīgiae: Ci., Caecil. ap. Ci., Fr. ) -ārum, f (prvotna, še npr. pri Caecil. ohranjena obl. praestrīgiae je nastala z disimilacijo; praestringere) mamilo, slepilo, videz, prevara, varanje, goljufija, sleparija, sleparstvo, zvijača, zvijačnost, iluzija, trik: Pl., Lact., Prud. idr., omnis meos dolos fallacias praestrigias praestrinxit commoditas patris Caecil. fr., dicta praestrigiae, quod praestringant aciem oculorum Isid., doli, fallaciae, praestrigiae Ci., non per praestigias (prazne obljube, jalove obljube, obsene), sed palam per potestatem Ci., verborum Ci. prazno besedovanje, prazno besedičenje, puhličenje, Graecae istorum praestigiae philosophari sese dicentium Gell., nubium Ap. slepljive podobe (prividi) oblakov, praestrigiae nullae tam versutae Fr.

praetor -ōris, m (iz *prae-i-tor; praeīre) pravzaprav „predhajač“, „predhodnik“ od tod

1. vodja, predstojnik, načelnik: praetor dictus, qui praeiret iure et exercitu Varr.; o načelniku (županu) mesta Lavinij: L.; o načelniku (županu) mesta Kapua: Ci.; o kartažanskih sufetih: N.; o rimskem konzulu kot vrhovnem sodniku: iis temporibus nondum consulem iudicem, sed praetorem appellari mos fuerit L.; prim.: regio imperio duo sunto, iique praetereundo, iudicando, consulendo praetores, iudices, consules appellantor Lex ap. Ci. — Od tod praetor maximus L. = dictator.

2. pretor = sodnik. Ko so l. 366 leges Liciniae Sestiae plebejcem prinesle pravico do konzulata, sta konzula izgubila sodna pooblastila; ta so zaupali posebnemu patricijskemu oblastniku, imenovanemu praetor. Pretor je bil uradni stanovski kolega konzulov in je v njuni odsotnosti imel v rokah najvišjo državno oblast. Ker pa so se sodni posli vse bolj množili, so mu l. 247 pridružili še drugega pretorja, ki so mu zaupali sodstvo v sporih rimskih državljanov s tujci; zato se je imenoval praetor peregrinus. Od tedaj so prejšnjega (prvega) pretorja imenovali praetor urbanus; ta je razsojal v zasebnih pravdah med rimskimi državljani, v javnih procesih pa le po naročilu rimskega ljudstva (lege populi). Od l. 337 naprej so tudi plebejci lahko postali pretorji. Po osvojitvi Sardinije l. 227 so Rimljani vsako leto volili štiri pretorje (dva izmed njih sta upravljala provinci Sardinija in Sicilija), od l. 197 pa še dva pretorja za Hispanijo. Ko so l. 149 uvedli quaestiones perpetuae (gl. pod quaestiō), se je položaj spremenil. Pretorji so eno leto službovali v Rimu kot predsedniki „stalnim zbornim sodiščem“ in so šele drugo leto odpotovali v katero od mirnih provinc kot propretorji (propraetores ali pro praetore), enako kot bivši konzuli v nemirne province kot prokonzuli (proconsules); zato je včasih praetor = propraetor Ci., celo = proconsul Ci. S številom sodišč je raslo tudi število pretorjev: v času Sule jih je bilo sprva 8, pozneje 10, v času Cezarja 16, za časa Avgusta 10, 14 in celo 18: Vell., Suet. V mestu je imel pretor 2, zunaj mesta 6 liktorjev. Kot predsednik (prvomestnik) sodišča je sedel v togi, obrobljeni s škrlatnim trakom (praetexta), na odru (tribūnal), in sicer na kurulskem stolu (sella curūlis), ob njem pa so sedeli sodniki na navadnih stolih (subsellia). Manjše in neznatnejše spore je obravnaval kjer koli in po hitrem postopku sam, brez prisednikov (ex aequo loco iudicare, de plano iudicare). Po nastopu službe je z odra (tribunala) razglasil svoj edictum (povzetek svojih pravnih načel za vse dvomljive primere) ter ga dal napisati na pobeljeno tablo (album) in javno objaviti. Poleg tega so mestni pretorji skrbeli tudi za vodenje javnih iger (ludi Apollinares, Circenses, Megalenses) in v letih, ko ni bilo cenzorjev, tudi za upravo javnih poslopij. V času cesarjev so bila pooblastila pretorjev dokaj omejena, ostala sta jim le skrb za izvedbo iger (cura ludorum) in opravljanje manj pomembnih pravnih poslov. Praetor primus Ci. pretor, ki je prvi izvoljen (kar je veljalo za častno znamenje ljudske naklonjenosti). Nekaj povsem drugega so praetores aerarii erárni prétorji = blagajniški ravnatelji, finančni uradniki, ki jih je uvedel Avgust; ta funkcija je obstajala do cesarja Klavdija: T., Suet.

3. vojskovodja, poveljnik: veteres omnes magistratūs, quibus pareret exercitus, praetores appellaverunt Asc.; od tod legatus pro praetore C. poveljnikov namestnik (ko je imel imperium), praetor Thessaliae C. vojskovodja. Večinoma o nerimskih narodih: Ci. idr., decem praetores Atheniensium (= gr. στρατηγοί) N., praetor exercitūs Cu.; tudi praetor Syriae (= namestnik) Cu., praetor navalis Vell. pomorski poveljnik, admiral.

prâh prâha m, mest. u práhu
1. prah: otresti prah s nogu; pasti pred kim u prah; oboriti, srušiti što u prah; pretvoriti što u prah; bacati komu prah u oči varati koga
2. prah: zvjezdani prah kozmični prah; cvjetni prah: mlječni prah = mlijeko u -u, mlečni prah = mleko u -u
3. smodnik: zapaliti; nije još ni primirisao -a ni še poduhal smodnika, ni še bil v borbi
4. ekspr. prah: prah si, u prah ćeš se i vratiti; mir njegovu prahu bog mu daj večni mir; posljednji će danak proći, stvorit ću se prahom skoro

prášič pig, (ZDA večinoma) hog

divji prášič boar
morski prášič porpoise
hrana za prášiče food for pigs, pig swill, figurativno filthy grub; slops, swill
to še za prášiče ni! this is not fit for pigs to eat!
jesti kot prášič to make a pig of oneself