Franja

žgáti to burn; (alkohol) to distil; (kavo) to roast; to scorch; to singe

žgana kava roasted coffee
sonce žge the sun is too hot, pogovorno what a scorcher!
poper žge na jeziku pepper burns the tongue
obleka se ti žge! you're singeing your clothes (ali dress)!

življenj|e¹ [ê] srednji spol (-a …)

1. das Leben (organsko organisches, pozemsko irdisches, nastajajoče das werdende/keimende, golo das nackte Leben)

2.
živalstvo, zoologija kopensko življenje/življenje na kopnem das Landleben
vodno življenje/življenje v vodi Wasserleben
zajedavsko življenje Schmarotzerleben, das Schmarotzen

3. (preživljanje življenja) das Leben, das Dasein, die Existenz (brezdelno/trotovsko Drohnendasein, cigansko Zigeunerleben, človeško Menschenleben, čustveno Gemütsleben, Gefühlsleben, dosedanje, prejšnje Vorleben, društveno Verbandsleben, družinsko Familienleben, duhovno Geistesleben, dvorsko Hofleben, glasbeno Musikleben, intimno Intimleben, klavrno Jammerleben, klubsko Klubleben, koncertno Konzertleben, kopensko Landleben, kulturno Kulturleben, lastno Eigenleben, ljubezensko Liebesleben, ločeno Getrenntleben, Marijino Marienleben, mizerno Elenddasein, nagonsko Triebleben, nočno Nachtleben, nomadsko Nomadenleben, Nomadendasein, Wanderleben, notranje, duševno Innenleben, parazitsko Parasitendasein, pasje Hundeleben, podeželsko Landleben, poklicno Erwerbsleben, poslovno Geschäftsleben, postopaško Gammelleben, pregrešno, razuzdano Lasterleben, Lotterleben, samostansko Klosterleben, samotarsko Eremitendasein, Einsiedlerleben, samsko Junggesellenleben, skupno Beisammenleben, spolno Geschlechtsleben, Sexualleben, šolsko Schulleben, študentsko Studentenleben, taboriščno Lagerleben, udobno Wohlleben, umetniško Künstlerexistenz, Künstlerleben, zasebno Privatleben, zemeljsko Erdenleben, gospodinje Hausfrauendasein, ljudstva Volksleben, skupnosti Gemeinschaftsleben, tjavdan In-den-Tag-hinein-Leben, v spominu Nachleben, v taboru Lagerleben)

4. (način življenja) die Lebensführung, die Lebensart, der Lebenswandel
nesolidno življenje ein lockeres Leben
sladko življenje das süße Leben/ein süßes Leben
spotikljivo/nemoralno življenje anstößige Lebensart
vsakdanje življenje tägliches Leben, das Alltagsleben

5.
življenje v dvoje die Zweisamkeit

6.
religija posmrtno življenje das Leben nach dem Tode, das zukünftige Leben, das Fortleben nach dem Tode
večno življenje das ewige Leben

7.
vse življenje sein ganzes Leben, sein Leben lang, ein Menschenleben lang, zeitlebens, lebenslang

8.
figurativno če ti je življenje drago wenn dir das Leben lieb ist
(njegovo) življenje visi na nitki (sein) Leben hängt an einem seidenen Faden

9. … življenja Lebens- (dan der Lebenstag, drevo der Lebensbaum, iskrica der Lebensfunke, knjiga das Lebensbuch, kvaliteta die Lebensqualität, leto das Lebensjahr, medalja za rešitev die Lebensrettungsmedaille, mesec der Lebensmonat, način die Lebensweise, die Lebenshaltung, die Lebensart, die Lebensführung, nastanek die Lebensentwicklung, naveličanost die Lebensmüdigkeit, nit der Lebensfaden, odnos do die Lebenseinstellung, podaljšanje/podaljševanje die Lebensverlängerung, področje der Lebensbereich, potek der Lebenslauf, der Lebensgang, poznavalec der Lebenskenner, smisel der Lebenssinn, sredina die Lebensmitte, teden življenja die Lebenswoche, trajanje die Lebenszeit, umetnost die Lebenskunst, ura die Lebensstunde, večer der Lebensabend, zaščita der Lebensschutz)
jesen življenja der Herbst des Lebens
luč življenja das Lebenslicht
oblika življenja biologija die Daseinsform
pomlad življenja der Frühling/Mai des Lebens, der Lebensfrühling
pričakovana dolgost življenja die Lebenserwartung
sladkosti življenja Süßigkeiten des Lebens
v zenitu življenja im Mittag seines Lebens
vzponi in padci življenja die Höhen und Tiefen des Lebens
stati na koncu življenja sein Leben hinter sich haben

10. … življenja/do življenja ipd. lebens-, daseins- (naveličan lebensmüde, daseinsmüde, lebensüberdrüssig, ki rešuje življenja lebensrettend, ki se veseli življenja lebensfroh, s pozitivnim odnosom do življenja lebensbejahend, ki ne nudi možnosti za življenje lebensfeindlich, ki uničuje življenje lebenszerstörend, vreden življenja lebenswert)

11.
živalstvo, zoologija prilagojen življenju v … in … heimisch
(v vodi im Wasser heimisch)

12.
drago prodati svoje življenje sein Leben teuer verkaufen
imeti lepo življenje ein schönes Leben haben/leben
imeti še vse življenje pred seboj sein Leben vor sich haben
izgubiti življenje ums Leben kommen, zu Tode kommen, umkommen, (pasti) sein Leben lassen
vzeti si življenje (narediti samomor) sich das Leben nehmen
preživljati svoje življenje seine Tage verbringen, sein Leben verbringen
tvegati življenje sein Leben wagen
uživati življenje kein Freund/Kind von Traurigkeit sein
zastaviti življenje sein Leben einsetzen
živeti življenje ein Leben leben
živeti dvojno življenje ein Doppelleben führen
živeti svoje življenje sein eigenes Leben leben
žrtvovati življenje sein Leben opfern, sein Leben lassen

brez življenja leblos, planet: unbelebt

do življenja aufs Leben
pozitiven odnos do življenja die Lebensbejahung
pravica do življenja das Lebensrecht, das Recht aufs Leben
veselje do življenja die Lebensfreude, Daseinsfreude
volja do življenja der Lebenswille

med življenjem in smrtjo zwischen Leben und Tod
viseti med življenjem in smrtjo in Lebensgefahr schweben

na življenje in smrt auf Leben und Tod
boj na življenje in smrt ein Kampf auf Leben und Tod
na življenje in telo napad: (Angriff) pravo auf Leib und Leben
nevarnost napada na življenje in telo Gefahr für Leib und Leben

po življenju nach dem Leben
sla po življenju der Lebenshunger, die Lebensgier
streči po življenju komu (jemandem) nach dem Leben trachten

pred življenjem vor dem Leben
strah pred življenjem die Lebensangst

pri življenju am Leben
pustiti pri življenju am Leben lassen

skozi življenje durch das Leben, durchs Leben
prebijati se skozi življenje sich durchs Leben schlagen

v življenje ins Leben
priklicati v življenje (ustanoviti) ins Leben rufen
v življenju im Leben
izkušen v življenju lebenserfahren, weltkundig
spreten v življenju weltgewandt
v življenju že tako nanese wie das Leben so spielt
z življenjem mit dem Leben
igra z življenjem ein Spiel mit dem Leben
plačati z življenjem mit dem Leben bezahlen, mit dem Tode bezahlen

za življenje fürs Leben
za vse življenje fürs ganze Leben, auf Lebenszeit
nesposoben/nezmožen za življenje lebensunfähig, lebensuntüchtig
nesposobnost/nezmožnost za življenje die Lebensunfähigkeit, Lebensuntüchtigkeit
nevarnost za življenje die Lebensgefahr
odločilen za življenje lebensbestimmend
odškodnina za ločeno življenje die Trennungsentschädigung
pomoč za življenje die Lebenshilfe
potrebovati za življenje zum Lebensunterhalt brauchen
prositi za življenje um sein Leben bitten
sposoben za življenje lebensfähig, lebenstüchtig
sposobnost za življenje die Lebensfähigkeit, Lebenstüchtigkeit
za vse življenje fürs ganze Leben
zveza za vse življenje der Lebensbund
ki ne nudi možnosti za življenje lebensfeindlich

za življenja zu/bei Lebzeiten
za njegovega življenja zu seinen Lebzeiten

zoper življenje in telo pravo gegen Leib und Leben

življênje (-a) n

1. vita; vivere:
življenje na kopnem, na morju la vita sulla terraferma, sul mare
znamenja življenja segni di vita
volja do življenja voglia di vivere
tvegati življenje rischiare la vita
rešiti si golo življenje salvare la vita
streči po življenju tramare contro la vita, minacciare la vita di qcn.
rel. posmrtno, večno življenje vita ultraterrena, eterna

2. (bivanje, obstajanje) vita; esistenza:
čustveno, duševno, intelektualno življenje vita sentimentale, spirituale, intellettuale
zakonsko, samsko življenje vita coniugale, da scapolo
pren. sladko življenje la dolce vita
begunsko, vojaško življenje la vita del profugo; la vita del soldato, vita militare
brezskrbno, pasje življenje vita spensierata, da cani
življenje iz dneva v dan vita alla giornata
mladost, pomlad življenja la giovinezza, primavera della vita
starost, jesen življenja la vecchiaia, autunno della vita
navade mestnega življenja abitudini della vita di città
spremembe življenja na vasi mutamenti nella vita delle campagne
tako je pač življenje così è (fatta) la vita
to ni življenje! che razza di vita è questa!
nočno življenje mesta la vita notturna della città

3. pren. (moč, zdravje) vita, salute, vigore:
roke so brez življenja visele ob telesu le braccia pendevano senza vita lungo il corpo

4. vita, attività:
društveno, kulturno, versko življenje la vita sociale, culturale, religiosa
družabno življenje vita di società

5. pren. (prepričljivost, verjetnost) vita, credibilità, verosimiglianza:
pisatelj je gradivu vdihnil življenje lo scrittore ha infuso vita, verosimiglanza nella materia

6. pren. (kar se rabi za zadovoljevanje telesnih potreb) vita; sostentamento;
življenje je drago la vita è cara
sredstva za življenje mezzi di sostentamento
kakovost življenja qualità della vita
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
molči, če ti je življenje drago! taci, se hai cara la vita!
knjiž. njegovo življenje se je dopolnilo è spirato, è passato a miglior vita
življenje ga je povozilo non ha saputo superare le difficoltà della vita
njegovo življenje visi na niti, na lasu ha la vita appesa a un filo
veseliti se življenja godere la vita, gioire della vita
dati otroku življenje dare alla luce un bambino
dati življenje za domovino dare la vita per la patria
podariti obsojencu življenje graziare un condannato a morte
postavljati življenje na kocko mettere la vita a repentaglio
skleniti svoje življenje morire
skrajšati si, vzeti si življenje togliersi la vita, suicidarsi
spremeniti življenje nekoga v pekel trasformare in inferno la vita di qcn.
vzeti življenje komu uccidere qcn.
biti ob življenje perdere la vita, morire
priklicati v življenje rianimare, far riacquistare i sensi
priklicati v življenje novo revijo fondare una nuova rivista
neprevidnost plačati z življenjem pagare la propria imprudenza con la vita
rešiti koga, čeprav za ceno življenja salvare qcn. anche a costo della propria vita
biti v cvetu življenja essere nel fiore degli anni
bojevati se na življenje in smrt lottare per la vita e per la morte
anat. drevo življenja albero della vita
um. drevo življenja albero di Iesse; arbor vitae
jur. nadomestilo za ločeno življenje indennità di trasferta
kakršno življenje, takšna smrt chi ben vive, ben muore
življenje je le kratek sen la vita è un sogno, un lampo

žongliranje samostalnik
1. (o metanju predmetov) ▸ zsonglőrködésČe se ti ljubi, se žongliranja s tremi žogicami naučiš v dveh urah. ▸ Ha szeretnéd, két órán belül megtanulhatsz három labdával zsonglőrködni.
Sopomenke: žonglerstvo
Povezane iztočnice: žogica za žongliranje

2. (sočasno obvladovanje več zadev) ▸ zsonglőrködés
Novi zakon bo prav gotovo posledica žongliranja z različnimi interesi. ▸ Az új törvény minden bizonnyal a különböző érdekekkel való zsonglőrködés eredményeként születik meg.
Več pomnilnika pomeni zmožnost žongliranja z več aplikacijami hkrati. ▸ A nagyobb memória lehetővé teszi a több alkalmazással való egyidejű zsonglőrködést.
Sopomenke: žonglerstvo

3. lahko izraža neodobravanje (spretna uporaba ali izbira) ▸ zsonglőrködésTo ni neodgovorno žongliranje z besedami ali laž, pač pa resnica, ki temelji na časopisnih člankih in uradnih dokumentih sodišč. ▸ Ez nem csak felelőtlen szózsonglőrködés vagy hazugság, hanem ez az újságcikkeken és a bíróságok hivatalos dokumentumain alapuló igazság.
Na voljo je večja izbira, kar omogoča kar nekaj žongliranja s cenami. ▸ Nagyobb választék áll rendelkezésre, ami elég jól lehetővé teszi az árakkal való zsonglőrködést.
Ker je prvotno igralka, glasbeni karieri pa se tudi ne želi odpovedati, bo potrebnega še kar nekaj žongliranja s časom. ▸ Mivel elsősorban színésznő, de a zenei karrierjéről sem szeretne lemondani, így nem kevés zsonglőrködésre lesz szüksége az idővel.
Sopomenke: žonglerstvo

žȗt žúta žúto, dol. žûtī žûtā žûtō rumen, žolt: -a boja; ti si još žut oko kljuna ti si še premlad, da bi mogel, smel govoriti; žut dukat; -a medžidija rumen turški zlatnik; -a mjed medenina; -a groznica med. rumena mrzlica (tropska bolezen); -a majica v kolesarskem športu; -a pjega, pega, mrlja pega na očesni mrežnici; -a štampa bulvarski, politikantski intrigantski tisk; -a traka rumeni trak za Žide pod fašizmom; -o tijelo, telo anat. žleza z notranjim izločanjem, rumeno telesce; -i lopoč bot. rumeni lokvanj, rumeni blatnik, Nuphar luteum

ᾰ̓γᾰθός 3 [adv. εὖ – comp. ἀμείνων, βελτίων, κρείσσων, λωίων, λῴων; ep. poet. ἀρείων, βέλτερος, λωίτερος, φέρτερος – sup. ἄριστος, βέλτιστος, λώιστος, λῷστος; poet. βέλτατος, φέρτατος, φέριστος] 1. o osebah: dober, vrl, hraber, pošten, plemenit, pripraven, zmožen (τέχνην, εἰς, πρός, κατά τι, ἔν τινι); βοήν: vrl vikač ali klicar; v nagovoru: ὠγαθέ dragi moj; οἱ ἀγαθοί plemenitaši, aristokrati; καλός κἀγαθός korenjak in poštenjak, vzor moža. 2. o stvareh: dober, koristen, τινός za kaj, proti čemu, srečen (βίος), rodoviten (χώρα), ugoden (ὄναρ); ἀγαθὰ πράγματα ugoden položaj, sreča, dragocenosti. 3. subst. τὸ ἀγαθόν dobro, korist, dobrota, sreča; pl. dobrine, vrline; zaloga, (bojni) živež, plen; sladčice; ἀγαθὰ φρονέων dobrohoten, dobro misleč, εἰς ἀγαθόν, ἐπ'ἀγαθῷ v blagor (korist, prid), v dobrem namenu; εἰς ἀγαθὰ πείθεσθαι dober svet poslušati, ἀγαθὰ εὑρίσκομαι najdem milost.

ἄγᾰμαι [fut. ἀγάσομαι, ep. ἀγάσσομαι; aor. ἠγάσθην, ep. ἠ-, ἀγασ(σ)άμην; sooblike: ἀγάζομαι, ἀγαίομαι, ἀγάομαι] (ἀγάλλω, ἀγα-) 1. a) občudujem, čudim se, strmim (τινός τι, τινά τινος) τινός, ὅτι ali z gen. pl.; b) cenim, spoštujem; τινί zadovoljen sem s kom, veselim se česa. 2. jezim se, srdim se, zavidam, ne privoščim τινί; nevoljen sem (τί).

ἀγαπάω prijazno sprejemam (pozdravljam) 1. spoštujem, cenim, ljubim. 2. zadovoljujem se, zadovoljen sem s čim (τί, τινί), hvalim kaj. 3. pass. dopadam, ugajam.

ἀγγαρεύω (ἄγγαρος) silim τινά τι NT.

ἀγλαΐζω (ἀγλαός) ep. poet. [inf. fut. ἀγλα-ϊεῖσθαι] 1. act. krasim (τί); dajem komu kaj v okras (τινί τι). 2. med. in pass. bliščim se, svetim se, ponašam se.

ἀ-γύμναστος 2 (γυνμνάζω) neizurjen (ἵππος), nevajen, neizveden, nevešč, neizmučen (νόσῳ). – ἀγυμνάστως ἔχω πρός τι nisem navajen na kaj.

ἀγώγῐμος 2 (ἀγωγή) 1. kar se da lahko odpraviti ali prepeljati, prevozen; τὰ ἀγώγιμα vozno blago. 2. kogar sme ubiti, kdor hoče, preklican; kdor se sme pred sodnijo pripeljati. 3. vodljiv, ki se da lahko zapeljati (πρός τι).

ἀγωνίζομαι (ἀγών) d. m. [fut. ἀγωνιοῦμαι; aor. ἠγωνισάμην, pf. ἠγώνισμαι, aor. pass. ἠγωνίσθην; ion. pf. 3. pl. ἀγωνίδαται; ἀγωνιστέος] 1. tekmujem, bojujem se, borim se, πρός τινα ali τινί: s kom, (περί τινος za kaj); στάδιον: tekmujem v teku za stavo. 2. a) branim se, zagovarjam se, pravdam se; b) govorim javno, razgovarjam se (o znanstvenem predmetu); trudim se za, težim na kaj (ποός τι). – pass. πολλοὶ ἀγῶνες ἀγωνίδαται so se dobojevali.

ἀθῡμέω (ἄθῡμος) 1. sem malosrčen (preplašen, obupan), izgubljam pogum, obupavam, bojim se, z acc. c. inf. s strahom mislim na kaj, πρός τι nimam poguma za kaj. 2. sem žalosten, nejevoljen, τινί, ἐκεῖνο to me skrbi; οὐκ ἀθυμητέον ne sme se obupati nad.

αἰδέομαι, αἴδομαι att. [Et. αἴδομαι iz αἴσθ-ομαι; αἰδέομαι iz αἰδέσjομαι, gotsko aiston, sich scheuen, nem. Ehre (iz gotskega *aiza). – Obl. imp. pr. ep. αἰδεῖο, fut. αἰδέσομαι, ep. αἰδέσσομαι, aor. ᾐδέσθην, ep. αἰδέσθην; poet. aor. ᾐδεσάμην, pf. ᾔδεσμαι]. 1. a) bojim se, sramujem se, v strahu sem (strah imam) pred kom (τινά, τί), z inf. obotavljam se kaj storiti; b) spoštujem, častim, oziram se na (τί, τινά), pt. sramežljiv. 2. odpuščam, spravljam.

αἰνέω ep. poet. ion. [fut. αἰνέσω, -ομαι; ep. αἰνήσω, aor. ᾔνεσα, ᾔνησα in αἴνεσα, pf. ᾔνεκα, -μαι, aor. pass. ᾐνέθην] 1. hvalim, slavim, poveličujem τινά, τί; odobravam, pritrjujem, sem zadovoljen s čim τί. 2. pravim, obljubljam, svetujem τινί τι.

αἰνίσσομαι, -ττομαι at. [fut. αἰνίξομαι; aor. pass. ᾐνίχθην] govorim nejasno (zagonetno), namigujem, cikam εἰς, πρός τί.

αἰσχρός 3 (αἶσχος) [comp. αἰσχίων, αἴσχιον, sup. αἴσχιστος] 1. (telesno) grd, nespreten, nesposoben (πρός τι), nedostojen. 2. (moralno) grd, sramoten, nespodoben; τὸ αἰσχρόν sramota, greh. 3. ἔπεα sramotilne besede. – adv. -ῶς sramotno.

αἰτέω [Et.: iz podstave ajeg^w-, gotsko aihtron prositi] 1. prosim, zahtevam, prosjačim, τινά τι prosim koga kake reči; ὁδόν prosim, da mi dovoli oditi; τινί τι izprosim kaj za koga; snubim. 2. med. [ion. imp. αἰτέο] a) zahtevam, izprosim za se, izposodim si; τὶ παρά τινος; b) prosim, molim NT.

αἰτιᾰ́ομαι (αἰτία) [pr. ep. αἰτιόωνται = αἰτιῶνται; opt. αἰτιόῳο, – το, inf. αἰτιάασθαι, impf. ᾐτιάασθε, ᾐτιόωντο; fut. αἰτιάσομαι, ion. αἰτιήσομαι, aor. ᾐτιασάμην (-ησάμην ion.), pf. ᾐτίαμαι, ion. -ημαι. aor. pass. ᾐτιάθην; adi. verb. αἰτιᾱτέον] 1. krivim, dolžim, (za)tožim, grajam, očitam, pritožujem se, τινά τι, τινός, περί, ὑπέρ τινος. 2. navajam kaj kot vzrok, trdim kaj o kom, pripisujem komu kaj τινά (τινός) τι.