Franja

poskúšnja essai moški spol , épreuve ženski spol

na poskušnjo à titre d'essai, pour essai
vinska poskušnja dégustation ženski spol (de vin)
vzeti uslužbenca na poskušnjo prendre un employé à l'essai

poskúšnja prueba f

na poskušnjo a prueba; a título de ensayo
vinska poskušnja prueba de vinos
delati poskušnje hacer pruebas
kupiti na poskušnjo comprar a prueba

preciae in pretiae -ārum, f (sc. vites) précijske (prétijske) trte, neka vinska trta: V., Col., Plin.

racēmus -ī, m (pravzaprav „kopasto nagneteno plodovje“; domnevno predindoev. sredozemska beseda; starejše razlage jo povezujejo s skr. rāsiḥ kup, množica, gr. ῥάξ, ῥώξ, gen. ῥαγός grozd, jagoda)

1. (grozdova) pentlja, (grozdni) pecelj: fert uva racemos V., lentis uva racemis Ps.-V. (Copa), dependent racemis ut uvae … Plin.

2. sinekdoha (vinska) jagoda in ves grozd: H., Pr., lecti de vite racemi I.; tudi o viniki: raris labrusca racemis V.; o bršljanu: Plin.

3. meton. grozdni (vinski) sok, maščina, vino ali mošt: mixta (sc. aqua) nullis racemis O.

réussir [reüsir] verbe intransitif uspeti, imeti uspeh, obnesti se, posrečiti se, doseči cilj; uspavati (rastline, posli); verbe transitif izvesti do dobrega, uspešnega konca, dobro izpeljati ali dokončati

je réussis uspem, posreči se mi
je ne réussis à rien nič se mi ne posreči
il réussit en tout, tout lui réussit vse se mu posreči
je n'ai pas réussi spodletelo mi je, ni se mi posrečilo
la vigne ne réussit pas partout vinska trta ne uspeva povsod
il a réussi à son examen napravil je izpit
elle a réussi à passer son permis de conduire posrečilo se ji je napraviti vozniški (šoferski) izpit
l'air de la mer lui réussit morski zrak mu (ji) prija, koristi
réussir un but, un essai (sport) zabeležiti zadetek (gól), uspeti v poskusu
réussir un portrait, une photo napraviti uspel portret, uspelo fotografijo
réussir une sauce, un plat napraviti dobro omako, dobro jed
réussir une affaire, un travail uspešno opraviti zadevo, dokončati deto

rimska doba stalna zveza
zgodovina (o antičnem Rimu) ▸ római kor Rimska doba naj bi bila doba mest. ▸ A római kor a városok kora lehetett.
Z izgradnjo plinovoda na Ptuju so odkrili več grobnih najdb iz rimske dobe. ▸ A ptuji gázvezeték építése során több római kori temetkezési helyet tártak fel.
Ostanke steklarskih delavnic iz rimske dobe poznamo iz Ptuja in Celja. ▸ A római korból származó üvegkészítő műhelyek maradványai Ptujban és Celjében találhatók.
Vinska trta je ena najstarejših kulturnih rastlin, ki je na našem ozemlju prisotna že vse od rimske dobe. ▸ A szőlőtő az egyik legrégibb kultúrnövény, amely a területünkön már a római kortól jelen van.
Sopomenke: rimski čas

rund|a² ženski spol (-e …) rastlinstvo, botanika (vinska rutica) die Weinraute

rutic|a² ženski spol (-e …) die Raute (vinska Weinraute, razkrečena Wilde Raute)
pozidna rutica die Mauerraute

rútica² (-e) f bot.
pozidna rutica ruta di muro (Asplenium ruta muraria)
vinska rutica ruta (Ruta graveolens)

silvanec samostalnik
1. vinogradništvo (vinska trta) ▸ szilváni

2. (vino) ▸ szilváni
Povezane iztočnice: muškatni silvanec, zeleni silvanec

sopa ženski spol (mesna, zelenjavna) juha

sopa de almendras mandljeva juha (španska božična juha)
sopa boba juha za reveže, vodéna juha
sopa de fideos juha z rezanci
sopa de guisantes (secos) grahova juha
sopa de pescado ribja juha
sopa de sémola kašnata juha
sopa de setas gobja juha
sopa de tomate(s) paradižnikova juha
sopa de verdura(s) zelenjavna juha
borracho como una sopa pijan kot mavra
estar hecho una sopa do kože premočen biti; pijan biti
sopa socarrada prežganka
sopa borracha vinska juha (s sladkorjem, cimetom)

sŕka

vinska srka buveur moški spol de vin, picoleur moški spol (de vin)

sŕka

vinska srka bebedor m de vino

steklenic|a ženski spol (-e …) die Flasche, die Glasflasche, strokovno: das Gebinde; (dvolitrska Zweiliterflasche, evropska Europaflasche, kavcijska Pfandflasche, litrska Literflasche, mleka Milchflasche, sadnega soka Fruchtsaftflasche, vina Weinflasche, za enkratno uporabo Einwegflasche, Wegwerfflasche, kisa Essigflasche, za večkratno uporabo Mehrwegflasche, za žganje/žganja Schnapsflasche, šampanjska Sektflasche, tričetrtlitrska Dreiviertelliterflasche, vinska Weinflasche)
vrat steklenice der Flaschenhals
iz steklenice aus der Flasche
na steklenice/ cele steklenice flaschenweise
napis na steklenici die Flaschenaufschrift
v steklenicah Flaschen-
(mleko die Flaschenmilch, pivo das Flaschenbier)
vrenje v steklenici die Flaschengärung
pismo v steklenici die Flaschenpost
polniti v steklenice auf Flaschen ziehen
… za steklenice Flaschen-
(nosilka der Flaschenkasten, odpirač der Flaschenöffner, kavcija das Flaschenpfand)

stephanītis -idis, f (tuj. στεφανῖτις) stefanítida (= „venčnica“), neka venčasto vijoča se vinska trta: item picina, omnium nigerrima, et coronario naturae lusu stephanitis, acinos foliis intercursantibus, et quae forenses vocantur, celeres proventu, vendibiles aspectu, portatu faciles Plin., duracina labrusca melampsithia Maronia Mareotis Numentana precia pramnia psithia pilleolata Rhodia stephanitis venucula variola lagea Macr. — Soobl. stephanītēs -ae, m (στεφανίτης): Isid., cerauniae, nec solum, quae iocunditate saporis, verum etiam, quae specie commendari possunt, conseri debent, ut stephanitae, ut tripedaneae, ut unciariae, ut cydonitae Col.

stiskálnica tehnika press

stiskálnica na vijak screw press
mehanična stiskálnica power press
hidravlična stiskálnica hydraulic press
ročna stiskálnica hand press, clamp
vinska stiskálnica wine press

stiskálnica teh prensa f

tiskarska stiskalnica prensa tipográfica
ročna (hidravlična) stiskalnica prensa manual ali de mano (hidráulica)
knjigoveška stiskalnica prensa de encuadernador
stiskalnica za sadje prensa para frutas, estrujadora f
stiskalnica za sok estrujadora f
vinska stiskalnica prensa de uvas, lagar m

suinter [sɥɛ̃te] verbe intransitif potiti se, mezeti, solzeti; pronicati; verbe transitif izpotiti, izločati

les murs suintent zidovi se poté
la vigne suinte vinska trta solzi
l'eau suinte à travers les rochers voda pronica skozi skalovje
suinter de l'eau izpotevati vodo

tālea -ae, f (prim. skr. tālaḥ vinska palma, gr. τᾶλις deklica, godna za možitev, nevesta, jon. τῆλις stročnica, τηλεϑάω zelenim, krepek sem, lit. at(t)ólas otava)

1. paličica, prot(ec), po(d)taknjenec, potaknjenka (starejše potikača), sadika, mladika, cepíč, cepíka, živíca, sajênka: Ca., Varr., Plin., Col.

2. metaf.
a) priostren količ: taleae pedem longae in terram infodiebantur C., taleae ferreis hamis infixis C.
b) majhno bruno, brunec, starejše gletič, ki drži skupaj stike (fuge) zidanja: dum in crassitudine perpetuae taleae oleagineae ustilatae quam creberrime instruantur Vitr.
c) železna palica (šibika), ki so jo Britanci uporabljali kot denar: utuntur taleis ferreis pro nummo C.

talpona -ae, f bot. tálpona, neka vinska trta: etiam nomen iis Florentiae sopina, Arretio talpona et etesiaca et conseminia Plin., talpona nigra candidum facit mustum Plin.