Franja

bibliothēca -ae, f (gr. βιβλιοϑήκη)

1. polica za knjige, knjižna polica: parieti cubiculi in bibliothecae speciem armarium insertum est Plin. iun., bibliothecae parietibus inhaerentes Icti.

2. knjižnica = dvorana za knjige, knjižna dvorana: abdo me in bibliothecam Ci. ep., in bibliotheca, quae in Lycaeo est, assedimus Ci.

3. knjižnica = zbirka knjig: Vitr., Petr., Q. idr., e bibliotheca Luculli quibusdam libris uti Ci., bibliothecas omnium philosophorum superare Ci. (Prvo javno knjižnico je v Rimu ustanovil Azinij Polion, in sicer v Apolonovem svetišču na Palatinu. Sestavljena je bila iz plena dalmatinskih Partov: Plin.) — Redka soobl. bibliothēcē -ēs, f: Ci. ep.; pozna pisava bybliothēca: Amm.

bisyllabus 3 (bi in syllaba) dvozložen: Varr. — Pisava bissyllabus 3: Macr.

Braillov [brájlov] (-a -o) adj.
Braillova pisava (scrittura) Braille

brajica samostalnik
(pisava za slepe) ▸ Braille-írás, Braille-féle írás
Sopomenke: Braillova pisava, brajeva pisava

Cāius -ī, m Gaj, in Cāia -ae, f Gaja, rim. osebni imeni. Caius in Caia je pisava nam. Gāius, Gāia, kakor se je tudi izgovarjalo in večinoma tudi pisalo. Pri svatbenem obredu so ženina običajno imenovali „Caius“, nevesto pa „Caia“, in ta je izrekla ženinu: „Ubi tu Caius, ego Caia.“: Q., P. F. Pri zgodovinopiscih po ces. Avgustu je Caius κατ' ἐξοχὴν cesar Gaj Kaligula: T., Suet. Od tod adj. Cāiānus 3 Gajev (= ces. Gaja Kaligule): clades, nex Sen. ph., expeditiones T., as Stat.

Canninefātēs (Caninefātēs) -ium, m Kaninefati, germ. ljudstvo, ki je živelo na Batavskem otoku: Vell., T. Sg. Can(n)inefās -ātis, m Kaninefat: T.; kot adj. kaninefaški: Canninefas tumultus, ala T. — Druga pisava Cannenefātēs -ium, m Kanenefati: Plin.

capitale

A) agg.

1. smrten, kapitalen:
pena capitale smrtna kazen
peccato capitale relig. smrtni greh

2. ekst. neizprosen:
odio capitale neizprosno sovraštvo

3.
scrittura capitale pisava z velikimi črkami

4.
bene capitale ekon. kapitalna dobrina

B) f glavno mesto, prestolnica (tudi ekst.):
Torino è la capitale dell'automobile Torino je prestolnica avtomobilske industrije

C) m

1. ekon. kapital, glavnica:
capitale fisso osnovni kapital
capitale circolante obratni kapital
capitale iniziale začetni kapital
far capitale di qcs. pren. kaj upoštevati

2. kapital, denarna vrednost, bogastvo, premoženje:
la pelliccia vale un capitale krznen plašč je vreden celo premoženje
accumulare un capitale obogateti
avere un capitale di cognizioni pren. biti zelo učen, moder

3. kapital; kapitalisti:
lotta tra capitale e lavoro boj med kapitalom in delavstvom

4. pren. šalj.:
bel capitale! malopridnež!, falot!

carácter (množina: caracteres) moški spol znak; lastnost, kakovost; posebnost; značaj, kov; stan, dostojanstvo; črka, pismenka; številka

hombre de carácter mož visokega stanu
carácter redondo okrogla pisava
de tal carácter tak
caracteres pl (tiskane) črke
caracteres cuneiformes klinopis

chat masculin, chatte féminin [ša, t] maček, mačka; familier mucek, mucka

bonjour, ma chatte! dober dan, mucka!
chat botté obuti maček
chat à neuf queues bič z devetimi jermenčki
chat domestique, haret, sauvage domača, podivjana, divja mačka
chat commun (ali de gouttière), siamois, angora, persan navadna, siamska, angorska, perzijska mačka
c'est de la bouillie pour chats (figuré) to je zmeden, nerazumljiv tekst
œil masculin de chat ahat
langue féminin de chat (figuré) piškot, keks
écriture féminin de chat slabo čitijiva pisava
toilette féminin de chat površno umivanje
à bon chat, bon rat kakor ti meni, tako jaz tebi
il n'y a pas un chat žive duše ni
il n'y a pas de quoi fouetter un chat to ni besede vredno, stvar je nepomembna
avoir d'autres chats à fouetter imeti važnejše stvari v glavi, drugih skrbi, drugega dela dovolj
avoir un chat dans la gorge (familier) v hipu postati hripav
acheter un chat en poche kupiti mačka v vreči
appeler un chat un chat reči bobu bob
donner sa langue au chat obupati, da bi rešili problem
il n'y avait que le chat (figuré) nihče ni ničesar videl
écrire comme un chat nečitljivo pisati
être, vivre comme chien et chat neprestano se pričkati; biti, živeti, gledati se kot pes in mačka
jouer à chat perché loviti se (otroška igra)
réveiller le chat qui dort stare stvari obuditi, nakopati si nevšečnosti zaradi svoje nespametne iniciative
la nuit tous les chats sont gris ponoči so vse mačke sive, ponoči ne razločiš oseb, zamenjaš osebe
quand le chat n'est pas là, les souris dansent če mačke ni doma, miši plešejo
chat échaudé craint l'eau froide oparjena mačka se še mrzle vode boji

clerkly [klá:kli] pridevnik
duhovniški, cerkven
arhaično učen; pismen; ki ima lepo pisavo, lepopisen

clerkly hand lepa pisava

colluō (conluō) -ere -luī -lūtum

1. (dodobra) splakniti (splakovati) ali oplakniti (oplakovati), namočiti (namakati) ali zmočiti, izmi(va)ti, izp(i)rati: Ca., Pers., Cael., oraque nulli colluerant fontes O., c. dentes Plin., ōs Plin., Fr.

2. splakovaje naplaviti (naplavljati): Dig. — Pisava cōluō: Plin.

couché, e [kuše] adjectif ležeč

être couché ležati
blés masculin pluriel couchés poležano žito
écriture féminin couchée ležeča pisava
papier masculin couché s tanko plastjo sadre ali kaolina prevlečen papir (za ilustracije)
être couché à terre ležati na zemlji

cracēns -entis, stara pisava nam. gracēns (sor. z gracilis) vitek, droben in mil, ličen: succincti gladiis, media regione cracentes Enn. ap. P. F.