Franja

case³ [keis] samostalnik
primer, naključje, dogodek; zadeva, vprašanje
medicina bolnik
pravno tožba
slovnica sklon
sleng čudak

a case velika ljubezen
medicina case history anamneza
as the case may be, put the case that kakor se vzame, recimo, da
in the case of v primeru, kar se tiče, glede na, če
in your case na vašem (tvojem) mestu
in any case vsekakor
just in case za vsak primer
to make out the case dokazati resnico
it has no case neutemeljeno je
it is not the case ni tako, zadeva ni takšna
a case in point značilen primer
in no case nikakor ne
to set (the) case domnevati; recimo, da
ameriško to come down to cases preiti na zadevo
to make out a case for oneself sam se uspešno braniti
leading case prejšnji primer, precedens
in that case v tem primeru

casser [kɑse] verbe transitif razbiti, zlomiti, polomiti, razdreti, pokvariti; raztrgati; juridique razveljaviti, ovreči (sodbo, odločbo, poroko, testament); militaire degradirati; odpustiti (iz službe), odstaviti (un fonctionnaire visokega uradnika); verbe intransitif razbiti se, zlomiti se, raztrgati se (nit)

le verre a cassé en tombant kozarec se je razbil pri padcu
se casser zlomiti se, familier utruditi se, (oseba) star, slaboten, betežen postati
à tout casser nepremišljeno, predrzno, noró
un film à tout casser izreden film
conduire sa voiture à tout casser voziti avto z vso brzino
ça coûtera 200 francs, à tout casser to bo stalo kvečjemu, največ 200 frankov
casser une assiette, un verre, une vitre razbiti krožnik, kozarec, šipo
casser du bois (aéronautique, familier) poškodovati se, razbiti se
casser bras et jambes à quelqu'un (familier) popolnoma koga uničiti
se casser le cou, la figure, la gueule, la tête (populaire) vrat si zlomiti, pasti; doživeti nezgodo, nesrečo
casser la croûte jesti, prigrizniti, malicati
se casser les dents sur quelque chose polomiti si zobe na čem
casser la figure, la gueule à quelqu'un (familier) koga na pol pobiti, pretepsti
casser aux gages odpustiti (iz službe)
casser de son grade degradirati
se casser la jambe zlomiti si nogo
casser le morceau (figuré) priznati
casser le morale demoralizirati
se casser le nez pasti na nos, slabo naleteti, spodleteti
se casser le nez à la porte de quelqu'un nikogar ne najti doma; biti odklonjen, zavrnjen
casser les oreilles à quelqu'un na ušesa komu trobiti, oglušiti koga
il en payera les pots cassés moral bo povrniti škodo
casser les pieds à quelqu'un nadlegovati, dolgočasiti koga
casser sa pipe (familier) umreti
casser les prix nenadoma znižati cene
son ressort est cassé on nima nobene volje več
casser du sucre sur le dos de quelqu'un obrekovati koga
casser la tête à quelqu'un (familier) oglušiti, utruditi, omamiti, zmesti, nadlegovati koga
se casser la tête beliti si glavo
se casser la tête contre les murs glavo si ob zid razbijati, figuré obupati, izgubiti vsako upanje, popolnoma obupati
casser les vitres razbiti šipe, figuré ravnati brezobzirno, naravnost povedati svoje mnenje, napraviti škandal
se casser les yeux (familier) oči si (po)kvariti
ne rien se casser (familier) ne si dajati veliko truda, ne se pretegniti
ça ne se casse rien (populaire) to ni nič posebnega
tu nous la, les casses dolgočasiš nas!
il faut casser le noyau pour avoir l'amande, on ne fait pas d'omelette sans casser d'œufs vsaka šola nekaj stane, brez dela ni jela
qui casse les verres les paye kdor povzroči škodo, jo mora tudi plačati
tout passe, tout lasse, tout casse (proverbe) vsake stvari je enkrat konec

cat¹ [kæt] samostalnik
mačka, maček; bič, korobač
pogovorno prepirljivka; dvojni trinožnik

when the cat's away the mice will play kadar mačke ni doma, miši plešejo
to bell the cat izpostavljati se nevarnosti
ameriško, vojska, sleng cat beer mleko
to wait for the cat to jump, to see how the cat jumps čakati na ugodno priložnost
to fight like Kilkenny cats boriti se na življenje in smrt
before the cat can lick the ear nikoli
when candles are out all the cats are grey ponoči je vsaka krava črna
he lives under the cat's foot žena hlače nosi
to grin like a Cheshire cat režati se, kazati zobe
to lead cat and dog life živeti kot pes in mačka
to let the cat out of the bag izblebetati skrivnost
like a cat on hot bricks kakor na šivankah
a cat has nine lives mačka je trdoživa
enough to make a cat laugh smešen, da bi se se krave smejale
it rains cats and dogs dežuje ko iz škafa
to shoot the cat bljuvati, urha klicati
as sick as a cat hudo bolan; slabe volje
not room to swing a cat premalo prostora
tom-cat maček
to turn a cat in the pan postati izdajalec, po vetru se obračati; izneveriti se
sleng cat's whiskers nekaj imenitnega
sleng not a cat's chance, not a cat in hell's chance prav nič upanja
a cat may look at a king še škofa lahko mačka gleda

cautiō -ōnis, f (cavēre)

1. opreznost, previdnost, pazljivost: videte, quam longe videar a cautione mea discedere Ci.; z objektnim gen.: horum incommodorum una cautio est Ci. opreznost pri...; s subjektnim gen.: c. defendendi Ci.; res habet multas cautiones Ci. ima mnogo, česar se je treba paziti, toda: quae cautionem non habent Ci. ep. ki za previdnost nima mesta, čemur se ni možno ogniti; (mihi) cautio est, ne... Pl., Ter. moram se paziti.

2. jur. poroštvo, jamstvo, polog, varščina (obveznica, zadolžnica): uno tempore cautiones fiebant pecuniarum Ci., sine cautione id Fannius Roscio debebat Ci. brez dolžnega pisma, c. chirographi Ci. lastnoročno pisana obveznica, cautionem idoneam offerre Icti.; z ACI: Suet.; pren.: hunc... Cn. Pompeius omni cautione, foedere, exsecratione devinxerat nihil in tribunatu contra me esse facturum Ci.

caveō -ēre, cāvī, cautum (iz *coveō gledati; prim. gr. κοέω zapažam, gledam, ἀκούω slišim)

1. paziti se, čuvati se, varovati se koga ali česa, oprezen biti; abs.: nate, cave O., eum, qui palam est adversarius, facile cavendo vitare possis Ci., illum identidem monere, ut caveret Ci. da naj se pazi. Sklada se
a) z a(b): ut a me ipso caveret Ci. da se mene... varuje, c. ab insidiis S.; predklas. in poklas. s samim abl.: c. malo Pl., Petr., infortunio Pl., cave tibi Romā Val. Max.
b) z acc.: ut vallum caecum fossamque caveant C., illum ut me metueret, me caveret, monebant Ci., socium cavere quî possumus? Ci., c. ictum fulminis Lucr.; od tod pass.: cavenda est gloriae cupiditas Ci. varovati se je treba slavohlepnosti, cavendae et struendae insidiae L., cauto opus est Pl. iz previdnosti.
c) z inf.: caveret id petere, quod illi iure negaretur S., commisisse cavet, quod mox mutare laboret H., capro occursare caveto V.
č) s finalnim stavkom (trdilno): cavet, ut ea pecunia decemviri utantur Ci. skrbi za to, da..., caveamus, ut ea, quae pertinent ad dignitatem, moderata sint Ci.; večinoma nikalno: ut cavebis, ne me attingas Pl., cavete iudices, ne nova proscriptio instaurata esse videatur Ci. pazite, skrbite, da ne, quod ut ne accidat, cavendum est Ci. Pogosto se prepoved opisuje z imp. cave, caveto, cavete kot krepkejša nikalnica: nikar ne, za nobeno ceno ne: caveto, ne laxi sient Ca., verbum cave faxis Pl., cave credas Ci. nikar ne veruj, cave sis (= si vis) mentiaris Ci., cave te fratrum... misereat Ci. nikar ne imej usmiljenja, cave faxis H.; occ. voj. odbijati, prestreči (prestrezati): ictum Q.

2. (po)skrbeti za..., zavarovati, zaščititi, z dat. personae in rei: cavet mimis, aleatoribus, lenonibus Ci., his agris cavet, hos defendit Ci., existimasti satis cautum tibi ad defendendum fore Ci., alicui cautum velle Ci. želeti komu varnost, monent, ut ipsis ab invidia caveatur L. da naj jih obvarujejo sovraštva, cavere securitati Suet.

3. occ. jur.
a) sebe zavarovati, pridobiti varnost, zagotoviti si: cum ita caverent: si post kal. ian. in consilivm iretur Ci., agri, de quibus cautum est foedere Ci., ab sese caveat, quemadmodum velit Ci. naj si pridobi njegovo jamstvo.
b) koga drugega zavarovati, dati mu poroštvo (varnost), porok biti komu, varščino položiti: civitate obsidibus de pecunia cavent Ci. se zavežejo s talci glede denarja, praediis populo cautum est Ci., Tauromenitanis cautum est foedere, ne navem dare debeant Ci.
c) kot pravnik posredovati pri zagotovilih, zagotovilo oskrbeti, varnost zagotoviti (zagotavljati) komu: haec urbana militia respondendi, scribendi, cavendi Ci. odvetniški posel v vseh pravnih in uradnih zadevah, iuris consultus ad respondendum et ad agendum et ad cavendum peritus est Ci.

4. z zakonom, oporoko ali pogodbo zagotoviti (zagotavljati), odrediti (odrejati), ukreniti (ukrepati), določiti (določati), ustanoviti (ustanavljati): altera lex privatorum aedificiis, altera sepulcris cavet Ci. ima določbe..., testamento cavere, ut dies natalis agatur Ci., in quo foedere cum caveretur sociis (so se ustanovile določbe za zaveznike), nihil de Saguntinis cautum est L. se ni nič ukrenilo glede Sagunčanov.

Opomba: Imp. pr. pesn. tudi căvĕ: Pl., Ter., H., O., Cat., Pr.

cēdō² -ere, cēssī, cēssum (najbrž iz ce sem [gl. to členico in prim. cĕdō] in indoev. korena sed iti, prim. gr. ὁδός pot)

I.

1. iti, hoditi, korakati, stopiti (stopati), sprehajati se: Varr., Lucr., Pr., si hinc aliquo cesseris Luc. ap. Non., cedunt de caelo ter quattuor corpora sancta avium Enn. ap. Ci. plava z neba, transvorsus,... cedit quasi cancer solet Pl., ibi cedit miles Pl., nitidus qua quisque per ora (pred očmi) cederet H., poena in vicem fidei cesserat L. je bila stopila na mesto...

2. pren. uspe(va)ti, od rok iti, napredovati, izteči (iztekati) se: Pl., quā (kolikor) Parcae sinebant res cedere Latio V., si res (fortuna) cessisset Fl.; z adv.: Vel., Plin. iun., utcumque cessura res est Cu., dei munus bene cedit O. ima ugoden uspeh, optime c. Cels., Q., aliquid male cedit alicui O. komu se kaj izjalovi, quae prosperē (prospera L.) ei cesserunt N., feliciter c. O., parum c. T., Suet., opinione tardius c. Suet.; s prepozicionalnimi izrazi: temeritas in gloriam cesserat Cu. se je iztekla v slavo, c. pro bono (= bene) Suet., citra spem omnium Fl., supra vota Aur.; brez. subj.: utcumque cesserit Cu. kakor se izteče, si bene (male) cesserat H.

3. (z označeno smerjo) preiti (prehajati) v (na) kaj, spremeniti (spreminjati) se v kaj, pretvoriti (pretvarjati) se v kaj: huc omnis aratri cessit honos V., vis aurea... humano de corpore cessit in amnem O., asperitas verborum in bacas cessit O.; occ.
a) (kot last) preiti (prehajati) na koga, komu pripasti (pripadati): z in in acc.: quo (foedere) ab Tullo res omnis Albana in Romanorum cesserit imperium L., Pompei Crassique potentia cito in Caesarem, Lepidi atque Antonii arma (stranka) in Augustum cessere T., spolia in vulgus cedebant T., bona interfectorum in medium cedant T. naj pripadejo skupnosti, naj postanejo obče imetje, omnes (nationes) in unum cedebant T.; z dat.: Sil., Dig., ut etiam is quaestus huic cederet Ci., captiva corpora Romanis cessere L., regnorum reddita cessit pars Heleno V., cedet (ager) in usum nunc mihi, nunc alii H., cesserunt piscibus undae habitandae O., Ptolemaeus, cui Aegyptus cesserat Cu., certamen, tibi praeda cedat maior an illi H., praeda victoribus cessit T., tudi: cedit aliquid praedae alicuius ali in praedam alicuius L. kaj pripade komu kot plen.
b) zgoditi se, primeriti (primerjati) se, priti (prihajati) na koga, zade(va)ti koga: nolle ominari, quae captae urbi cessura forent L.

4. tržno iti za kaj, šteti se za kaj, veljati za kaj: Col., Icti., binae (oves) pro singulis in fructu cedent Ca., epulae... pro stipendio cedunt T., Chattis victoribus ea fortuna in sapientiam cessit T. se je štela za modrost.

II.

1. oditi (odhajati), proč iti, ločiti se, umakniti (umikati) se: quia postremus cedis hoc praemî feres Pl., ego cedam atque abibo Ci., ictum praevidit et cessit V., plagam cedendo arcebat O.; evfem. = umreti, preminiti: cesserit parum gratus Plin. iun., ut cessisse Othonem... certi auctores in theatrum adtulerunt T. Od kod? z abl.: patriā Ci., Iuv., Italiā Ci., N., T., Iust., civitate L., campis H., cede locis V. poberi se od tod! c. finibus alieni imperii Cu., bifero Paesto Mart., foro Sen. ph., Iuv., Dig. s trga se umakniti = ne moči plačati svojih dolgov, vitā Ci., H., T. ali mundo c. Vell. iti s tega sveta, senatu c. T. izstopiti iz senata; s praep.: ex civitate, e patriā, ab ali de oppido Ci. ab urbe sua O., de litore, ab ordine V., de sede secunda aut quarta H., ex contione Cu. Pred kom? ali komu? z dat.: di, quibus ensis et ignis cesserunt O. Occ. voj. umakniti (umikati) se, nazaj se pomakniti (pomikati), odstopiti (odstopati): his imperat, ut simulatione timoris paullatim cedant ac pedem referant C., nostri cedentes insequi non audebant C., cedentes violari vetuit N., dispersi a suis pars cedere, alii insequi S., Thesea cedentem celeri cum classe tuetur Cat., multitudo hostium cedit Cu., cui (Viriatho)... etiam exercitus nostri imperatoresque cesserunt Ci., c. instanti et paulo post instare S., hosti numquam c. N., c. loco (abl.) C., N., L., T., Suet. ali ex loco L. premakniti se z mesta, (ex) acie, de oppido L., in tutum, retro L.

2. pren.
a) (o abstr.) umakniti (umikati) se, preiti (prehajati), (pre)miniti, (iz)giniti, izgubiti (izgubljati) se: ut primum cessit furor V., non cessit fiducia Turno V. ni zapustila Turna, quo tibi fiducia cessit? V., non mea sententia loco cedit V. se ne gane, ne omahuje, cessit pudor O., (ex) memoriā c. L. uiti (uhajati) iz spomina, horae quidem cedunt et menses et anni nec praeteritum tempus umquam revertitur Ci., fit, uti... introrsum pars (animai) abdita cedat Lucr.; cedant curaeque metusque Stat.; occ. α) (o krajih) odmikati se: arva... semper cedentia retro V., hoc dorsum maris cedit introrsus Cu., ut ripae fluminis cedunt T. β) (o rečeh) pritisku umakniti (umikati) se, vda(ja)ti se: quacumque imus, videtur (aër) quasi locum dare et cedere Ci., pete cedentem aëra disco H., cedentes aurae O., ebur cedit digitis O., ponderi Plin. ali oneri c. Q., cedentes oneri rami Mart., sabulum... vestigio (vsaki stopinji) cedens Cu., aquae cedunt Cu. upadajo.
b) z dat. umakniti (umikati) se = vda(ja)ti se, pokoriti (pokoravati) se, ukloniti (uklanjati) se, prilagoditi (prilagojevati) se, podleči: Pl., Pr., Plin. iun., Suet. idr., minis alicuius, tempori, rei publicae temporibus, rei publicae Ci., auctoritati Ci., N., cedant arma togae Poeta ap. Ci. fortunae c. C., S., fato c. L. evfem. = prostovoljno umreti, sam se usmrtiti, c. eius pertinaciae, invidiae civium N., pluribus (večini) Cu., malis O., Cu., tu ne cede malis, sed contra audentior ito V., cessit immanis tibi blandienti ianitor aulae H., c. amori turpi, timori Val. Fl., vincentibus vitiis Q., nocti Sil. zaspati; redko abs.: nec gravem Pelidae stomachum cedere nescii (gen. sg.)... (dicere) conamur H., ubi vinci necesse est, expedit cedere Q.; occ. podrediti (podrejati) se, zaosta(ja)ti za kom, slabši biti, ne dosegati koga ali česa: cedunt omnia Iovis regno O. animalia cedunt cuncta deo O., nulli cessura dearum O., cum tibi aetas nostra cederet Ci., salix quantum cedit olivae..., tantu tibi cedit Amyntas V., c. gloriae alterius Vell., naturae caelesti atque immortali Q.; z abl. limitationis: neque multum cedebant virtute nostris C., Minervae laudibus (po slavi) cedere O., mihi sorte cedit O., nulli in regem caritate c. Cu.; pass. (brezos.): ut... nihil omnino Graecis cederetur Ci.; s praep. in in abl.: Graeciae nihil in hoc genere Ci., cum in nulla re Agesilao cederet N.; redkeje abs.: cedo equidem nec, nate, tibi comes ire recuso V., subveniendum sociis virium aemulis cedentibusque per reverentiam T.
c) z abl. odstopiti (odstopati) od česa, opustiti (opuščati) kaj, odreči (odrekati) se čemu, odpoved(ov)ati se čemu, izogniti se česa: Icti., possessionibus Ci., possessione agri publici, possessione rei publ. L., captae urbis titulo Cu. odreči se pravici do..., patrimonio toto Sen. ph., bonis Q., Suet.; komu na ljubo = komu v prid z dat.: alicui possessione hortorum Ci., honore collegae L., Achaeis non Argis modo, sed etiam Corintho L., alicui titulo imperii Vell., creditoribus villā Suet.; pass. (brezos.): Siciliā sibi omni cedi L.

III. trans.

1. komu kaj odstopiti (odstopati) prepustiti (prepuščati), zapustiti (zapuščati): Vell., Iust., multa multis de iure suo Ci., permitto aliquid iracundiae tuae, do adulescentiae, cedo amicitiae, tribuo parenti Ci., currum (sc. trimphalem) ei cessuri L., ut sciam vestrum esse, quod ceditis Cu.; pass.: Dig., in dando et cedendo loco Ci., cessa hereditas Varr.

2. dopustiti (dopuščati), dovoliti (dovoljevati), prizna(va)ti pravico komu; s finalnim stavkom (cedere v tem pomenu je pravzaprav brahilogija = cedere et constituere, ut): Dig., hac victoria contenta plebes cessit patribus, ut tribuni militum crearentur L., Caesar adulationibus senatus libens cessit, ut vicesimo aetatis anno consulatum Nero iniret T.; tako tudi: neque tamen protinus cesserit orator, quo minus... possit verum... dicere Q.; z ACI: Tert., tibi... aetherii dono cessere parentes aeternum florere genas Stat. — Od tod adv. pt. pr. cēdenter umikajoč se, popuščajoč: Cael.

cél (-a -o)

A) adj.

1. intero; integro; intatto; pieno:
celi in razrezani hlebci pagnotte intere e tagliate
zaloge so še cele le scorte sono ancora intatte
sod je cel la botte è piena
pri bombardiranju ni ostala niti ena hiša cela il bombardamento non ha lasciato intatta una sola casa
iz tepeža sem prišel cel dalla rissa sono uscito incolume

2. tutto:
prebral je celo knjigo ha letto tutto il libro
celo življenje je pridno delal ha faticato tutta la vita
novica se je razširila po celi deželi la notizia si diffuse in tutto il paese

3. (poudarja pomen samostalnika):
dobil je cel kup pisem ha ricevuto moltissime lettere, un mucchio di lettere
za celo glavo je višji od tebe è più alto di te di tutta la testa

4. (omejuje pomen samostalnika):
kmalu bo cela gospodična fra poco sarà una vera signorina
pripravili so za nas celo gostijo ci prepararono un bel banchetto, un autentico banchetto

5. (poudarja majhno količino):
prišlo je celih pet ljudi sono venuti quattro gatti
na razpolago imaš celi dve minuti hai due minuti a disposizione
biti cel človek essere un uomo integro, un galantuomo
to delo zahteva celega človeka è un lavoro che impegna l'uomo tutto intero
pog. pren. tam je cel hudič c'è uno scompiglio del diavolo
pren. sin je cel oče (il figlio) è suo padre nato e sputato
tega ne dam za cel svet non lo do per tutto l'oro del mondo
propasti na celi črti fallire su tutta la linea
pog. pren. odnesti celo glavo, kožo uscirne incolumi
pren. narediti tako, da bo volk sit in koza cela fare in modo di salvare capra e cavoli, di avere la botte piena e la moglie ubriaca
bot. cel list foglia intera
mat. celo število numero intero
muz. cel ton tono intero
tisk. knjiga je vezana v celo platno, v celo usnje il libro è rilegato in tela, in pelle

B) céli (-a -o) m, f, n
to si pa izmislil na celem, s celega questa l'hai inventata di sana pianta
obleka je iz celega il vestito è a un pezzo
mat. ena cela, pet stotink un intero e cinque centesimi

cela [sla] pronom to; ono

après cela (familier) nato, na koncu
avec (tout) cela kljub (vsemu) temu
et avec cela? še kaj (želite)?
avoir cela de bon que imeti to dobro lastnost, da ...
comme cela tako; tako tako
comment cela? kako to? je to mogoče?
comment cela va-t-il? kako je kaj? kako se imate?
il est comme cela takšen je pač
c'est (bien) cela tako je
cela ne fait rien nič za to, nič ne de
n'est-ce que cela? samo to? nič drugega? je to vse?
il y a cinq ans de cela od tega je pet let
il ne manquait plus que cela! samo še to je manjkalo!
pas, point de cela! nič tega! kaj še! to bi bilo pa še lepše!
pour cela kar se tega tiče
à cela près razen tega
qu'à cela ne tienne! to naj ne bo ovira, ni važno, nič za to!

cent [sent] samostalnik
ameriško cent (1/100 dolarja)

per cent odstotek, odstotki
cent per cent stoodstoten; oderuški
I don't care a cent prav nič mi ni mar
at 10 per cent za deset odstotkov

cêsar (-árja) m imperatore; knjiž. cesare:
avstrijski, etiopski, rimski cesar imperatore d'Austria, di Etiopia, romano
za cesarja Jožefa II. sotto il regno dell'imperatore Giuseppe II
bibl. dajte cesarju, kar je cesarjevega, in bogu, kar je božjega date a Cesare quel che è di Cesare e a Dio quel che è di Dio
PREGOVORI:
kjer nič ni, še cesar pravico zgubi cento ladri non possono spogliare un uomo nudo

cēssō -āre -āvī -ātum (frequ. glag. cēdere)

1. pravzaprav zaostajati, od tod obotavljati se, odlašati, odlagati, muditi se, kasneti: haud quaquam etiam cessant Ter. do zdaj še ne izostajajo, do zdaj še ne morejo biti tu, nisi forte ego vobis... cessare nunc videor, cum bella non gero Ci., strenuus homo et numquam cessans Cu., quodsi cessas aut strenuus anteis, nec tardum opperior nec praecedentibus insto H., et properare loco et cessare H., cessans morbus H. dolgotrajna, quid tua fulmina cessant? O., cessata tempora O., Sil. zamujeni čas; brezos.: Ter., quia ab hoste est cessatum L., nec cessatum est ab his Cu.; z notranjim objektom: quidquid (kolikor časa) apud durae cessatum est moenia Troiae V. Skladi: z in in abl.: nunquam cessare in studio suo Ci. popustiti, odnehati, quod nunc cessatum in officio est L., in iis cessat ira deae L. izostaja, c. in excolenda gloria Cu.; s samim abl.: muliebri audaciā c. L. premalo... drznosti kazati; pesn.: z in in acc.: cessas in vota precesque...? V. kasniš z obljubami in prošnjami...?; z inf.: ego hinc migrare cesso Pl., quid cessat hic dare praecepta? Ci., quid cessatis regis inimicum occidere? Cu.; pogosto kot poziv: cur cessas? quid cessas? quid cessatis? ali samo cessas? Ter., Tib., Cu., Sen. ph. zakaj se obotavljaš (obotavljate)? pojdite vendar! pojdite že! cessas alloqui? Ter. nagovori ga vendar! quid mori cessas? umri vendar! umri že! occ. jur. zamuditi, izostati = ne priti ob pravem času na sodišče: Dig., culpāne quis an aliqua necessitate cessasset Suet.

2. odnehati, prenehati, popustiti (popuščati) v čem, mirovati za nekaj časa: ne cessaret per hibernorum tempus L., quia oculorum cessabat usus Cu., cessantibus luminibus Front., quod earum fiduciā cultura agrorum cessaret Suet., repentina morte consulis cessans honor Suet. izpraznjena častna služba; z a(b): non die umquam cessaverunt ab opere L., nullum tempus cessabat a novae cladis spectaculo L. ni bil brez..., nullus dies cessat ab aliqua re Suet. ne mine dan brez...; pogosto v pass. brezos.: nihil c essatum est ab apparatu operum L., nec cessatum ab armis est neque naviter pugnatum L., si a privilegiis parentum cessaretur T.; (redko) z abl. gerundii: c. loquendo It. nehati govoriti, z inf.: non cessat detrahere Ci. neprenehoma znižuje, non cessavit criminari Suet. neprenehoma je dolžil, non (nec) cessare s quoad = ne mirovati, dokler ne: nec cessasse, quoad omnem regiae stirpis subolem deleret Iust.; v pass. s quin: nec cessatum... est, quin... invicem se trucidarent Iust.; occ. biti brezposeln, praznovati, počivati, mirovati: cur tam multos deos nihil agere et cessare patitur? Ci., si quid cessare potes, requiesce sub umbra V., cessabimus unā Pr. hočemo skupaj praznovati, cessatum ducere curam H. poslati počivat = uspavati, utešiti, haud tanto cessabit discrimine rerum V. (o Junoni), cessant pedes Ph., desertis cessant sacraria lucis Pr., cessasse Letoidos aras O. so bili brez žrtev, grave suspenso vomere cesset opus Tib.; pesn. z dat.: tua non aetas umquam cessavit amori Pr. se je neprestano vdajala ljubezni; (o poljih) počivati, v prahi pustiti: Lucan., tonsas cessare novales V., c. in annum tertium Plin., cessata arva O.; (o denarju) ne(po)rabljen ležati: G. (Dig.); (o razmerah, poseb. jur. o zakonih, sodbah, odredbah idr.) ne veljati, ne spoštovati se, ne izvajati se, odpasti (odpadati): cessat ergo sacrorum haec ratio (vzrok) Arn., cessat actio iniuriarum, cautio, edictum, poena edicti, arbitrium iudicis, legatum, revocatio Icti.; subst. pt. pr. cessantium partes Paul. (Dig.) deleži odpadajočih volilojemalcev.

chair [šɛr] féminin (živo, surovo, sadežno) meso; sesekljano, zmleto meso; koža; poltenost, spolni nagon

de chair et d'os iz mesa in kosti
en chair et en os živ, utelešen; osebno
en pleine chair globoko, figuré prav v srcé
entre chair et cuir pod kožo
ni chair ni poisson ne krop ne voda, ne ptič ne miš
des bas couleur chair nogavice (kot koža) rožnate barve
chair à canon hrana za topove
chair d'une poire meso pri hruški
chair de mouton bravina, ovčje meso
chair de poule kurja polt
chair vive živo, zdravo meso
être bien en chair biti lepo rejen
donner la chair de poule à quelqu'un koga prestrašiti
parents masculin pluriel selon la chair pravi (ne adoptivni) starši
c'est la chair de sa chair to je njen otrok
(religion) le Verbe s'est fait chair beseda je meso postala
(religion) vendredi chair ne mangeras ob petkih ne jej mesa

chambre [šɑ̃br] féminin (spalna) soba; prostor; marine kajuta; komora, zbornica

les Chambres senat in poslanska zbornica
chambre d'agriculture poljedelska komora
chambre à air (automobilisme) zračnica
chambre d'amis soba za goste
chambres attenantes, communicantes sosedne sobe
Chambre basse, des communes angleški spodnji dom, poslanska zbornica
chambre de bonnes soba za hišno pomočnico
chambre de commerce trgovinska zbornica
chambre à coucher spalnica
chambre à louer soba za oddajo
chambre-cuisine kuhinja, ki rabi tudi za bivanje
Chambre des députés, la Chambre poslanska zbornica
chambre d'enfants otroška soba
chambre forte trezor, pred ognjem in vlomom varen prostor v banki za shrambo vrednotnic
chambre frigorifique, froide hladilnica
chambre garnie, meublée opremljena soba
chambre à gaz plinska celica
Chambre haute, des pairs (politique) angleški zgornji dom
chambre indépendante soba s posebnim vhodom
chambre à un lit soba z eno posteljo
chambre des machines strojnica (prostor)
chambre de métiers obrtna zbornica
chambre noire, obscure (photographie) temnica
femme féminin de chambre sobarica, hišna
musique féminin de la chambre komorna glasba
ouvrier masculin en chambre delavec, ki dela na domu, doma
pot masculin de chambre nočna posoda
robe féminin de chambre domača halja
pommes féminin pluriel de terre en robe de chambre krompir v oblicah
stratège masculin en chambre kavarniški strateg, nekompetenten teoretik
théorie féminin élaborée en chambre birokratska teorija
se confiner dans sa chambre (figuré) zapreti se, zabiti se, zakopati se v svojo sobo
consigner à la chambre kaznovati s hišnim zaporom
faire la chambre pospraviti sobo
faire chambre à part ločeno spati
garder la chambre ostati v sobi (zaradi bolezni)
travailler en chambre delati na domu, doma
il y a bien des chambres à louer dans sa tête (figuré) on ni čisto pri pravi (pameti)

chandelle [šɑ̃dɛl] féminin lojeva sveča; oporni ali nosilni steber; navpičen dvig, polet (letala, žoge); populaire svečka pod nosom; populaire policist, vojak

chandelle de glace ledena sveča
chandelle romaine raketa
à chaque saint sa chandelle čast, komur čast
la chandelle brûle sveča gori, figuré čas pritiska
se brûler à la chandelle (figuré) opeči si prste
brûler la chandelle par les deux bouts (figuré) denar skoz okno metati; trošiti, zapravljati svoje moči
devoir une fière, une belle chandelle à quelqu'un (familier) biti komu veliko zahvalo dolžan
monter en chandelle (letalo, žoga) zleteti, dvigniti se navpično v zrak
une chandelle lui pend au nez svečka mu visi pod nosom
tenir la chandelle (figuré) kot ustrežljiv tretji pomagati pri ljubezenski dogodivščini
travailler à la chandelle delati pri sveči
le jeu n'en vaut pas la chandelle to ni vredno truda, se ne izplača
en voir trente-six chandelles vse zvezde videti (od udarca)
(populaire) les économies de bouts de chandelle varčevanje pri majhnih stvareh in brez haska

charme [šarm] masculin

1. čar, mičnost, dražest; fascinacija; začaranje, čarovna formula, čarovno sredstvo

2. botanique gaber

charme irrésistible čar, ki se mu ni moči ustavljati
charme de la nouveauté čar novosti
air masculin, chanson féminin de charme omledna pesem
état masculin de charme (médecine) trans
avoir du charme biti privlačen
être sous le charme de quelqu'un biti očaran, ves prevzet od koga
faire du charme à quelqu'un skušati koga zapeljati
exercer, jeter un charme sur quelqu'un uročiti koga
mettre, tenir quelqu'un sous le charme začarati koga
se porter comme un charme biti zdrav ko dren
rompre le charme premagati čar ali začaranost; razdreti iluzije
le charme est rompu iluzije je konec

chat masculin, chatte féminin [ša, t] maček, mačka; familier mucek, mucka

bonjour, ma chatte! dober dan, mucka!
chat botté obuti maček
chat à neuf queues bič z devetimi jermenčki
chat domestique, haret, sauvage domača, podivjana, divja mačka
chat commun (ali de gouttière), siamois, angora, persan navadna, siamska, angorska, perzijska mačka
c'est de la bouillie pour chats (figuré) to je zmeden, nerazumljiv tekst
œil masculin de chat ahat
langue féminin de chat (figuré) piškot, keks
écriture féminin de chat slabo čitijiva pisava
toilette féminin de chat površno umivanje
à bon chat, bon rat kakor ti meni, tako jaz tebi
il n'y a pas un chat žive duše ni
il n'y a pas de quoi fouetter un chat to ni besede vredno, stvar je nepomembna
avoir d'autres chats à fouetter imeti važnejše stvari v glavi, drugih skrbi, drugega dela dovolj
avoir un chat dans la gorge (familier) v hipu postati hripav
acheter un chat en poche kupiti mačka v vreči
appeler un chat un chat reči bobu bob
donner sa langue au chat obupati, da bi rešili problem
il n'y avait que le chat (figuré) nihče ni ničesar videl
écrire comme un chat nečitljivo pisati
être, vivre comme chien et chat neprestano se pričkati; biti, živeti, gledati se kot pes in mačka
jouer à chat perché loviti se (otroška igra)
réveiller le chat qui dort stare stvari obuditi, nakopati si nevšečnosti zaradi svoje nespametne iniciative
la nuit tous les chats sont gris ponoči so vse mačke sive, ponoči ne razločiš oseb, zamenjaš osebe
quand le chat n'est pas là, les souris dansent če mačke ni doma, miši plešejo
chat échaudé craint l'eau froide oparjena mačka se še mrzle vode boji

chaud, e [šo, d] adjectif topel, vroč, gorak; vročekrven; vnet, goreč; nujen; živ (stil); svež (novica); ki se goni (žival); masculin toplota, gorkota, vročina

animaux masculin pluriel à sang chaud toplokrvne živali
paroles féminin pluriel chaudes tople besede
chaud! chaud! hitro! hitro!
attraper un chaud et un froid nakopati si prehlad
j'ai chaud toplo, vroče mi je
j'ai eu chaud vroče mi je postalo, ustrašil sem se
il a les pieds chauds (figuré) dobro se mu godi
avoir la tête chaude hitro vzkipeti, biti vročekrven
je ne suis pas très chaud pour nisem preveč navdušen za
cela ne me fait ni chaud ni froid to me pušča ravnodušnega
il fait chaud toplo, vroče je
il y faisait chaud (figuré) vroče je bilo tam
faire des gorges chaudes de quelque chose glasno in zlobno se norčevati iz česa
manger, boire chaud jesti, piti kaj toplega
mettre, tenir au chaud na toplo dati, na toplem držati
pleurer à chaudes larmes bridko jokati
prendre chaud dans la course segreti se v teku
tenir chaud à quelqu'un greti koga
tomber de fièvre en chaud mal priti z dežja pod kap
je viens tout chaud vous dire ... brez odlašanja, takoj prihajam, da vam povem ...
le rendre tout chaud takoj se maščevati
il faut battre le fer pendant qu'il est chaud treba je kovati železo, dokler je vroče

che¹

A) pron. ki, kateri, kar:
le persone che passano ljudje, ki gredo mimo
ho tentato di farlo ragionare, il che è stato del tutto inutile poskusil sem ga spraviti k pameti, a je bilo vse zaman

B) pron. kaj:
non so che fare ne vem, kaj naj storim

C) agg. kakšen? kateri? kolik?:
che ora è? koliko je ura?
non sapere che pesci pigliare pren. ne vedeti, kaj bi

Č) pron. kaj!:
ma che dite! kaj vendar pravite!
ma che! kje pa!, sploh ne!

D) agg. kakšen:
in che stato ti sei ridotto! kakšen pa si vendar!

E) pron. kaj:
un certo che nekaj
si crede di essere un gran che domišlja si, da je bogve kdo
il film non è un gran che film ni kdove kaj

che² cong.

1. (uvaja subjektne in objektne odvisnike) da:
spero che tu venga upam, da prideš

2. (uvaja vzročne odvisnike) da, ker:
mi dispiace che tu non sia venuto žal mi je, da nisi prišel

3. (uvaja posledične odvisnike) da:
parla forte che ti senta govori glasno, da te slišim

4. (uvaja namerne odvisnike) da:
fallo entrare che si scaldi pokliči ga noter, da se segreje

5. (uvaja časovne odvisnike) da, ko, kar:
saranno anni che non lo vedo nekaj let je, kar ga nisem videl

6. (uvaja optativne stavke)
che entri! naj vstopi!

7. (uvaja pogojne stavke v zvezah)
posto che, a patto che, nel caso che, ammesso che če, v kolikor

8. (uvaja dopustne stavke) da, kolikor:
che io sappia, non è ancora ritornato kolikor vem, se še ni vrnil

9. (za izražanje podobnosti) kot:
preferisco telefonare che scrivere rajši telefoniram kot pišem
è più furbo che intelligente bolj je zvit kot pameten

10. kot da:
non fa che parlare samo govori (ne dela drugega, kot da govori)

chercher [šɛrše] verbe transitif (po)iskati; skušati, stremeti, prizadevati si

chercher à faire quelque chose skušati kaj napraviti
aller, venir chercher quelqu'un, quelque chose iti po, priti po koga, po kaj
(familier) chercher quelqu'un (figuré) zbadati koga, izzivati
chercher aventure iskati dogodivščin
chercher fortune iskati srečo
chercher des histoires à quelqu'un komu težave povzročati, (sodnijsko) klicati koga na odgovornost
chercher des mots croisés reševati križanko
chercher querelle à quelqu'un iskati prepira s kom
chercher une aiguille dans une botte de foin (figuré) nekaj nemogočega zahtevati, zaman si dajati dela in truda
faire, envoyer chercher quelqu'un, quelque chose poslati po koga, po kaj
chercher la petite bête biti pikolovski
chercher des poux à la tête de quelqu'un (figuré) grajati kaj na kom, po šolsko ravnati s kom
chercher midi à quatorze heures iskati težave, kjer jih ni, komplicirati zadevo
qu'allez-vous chercher là (populaire) kako pridete na to?
ça va chercher dans les mille francs to bo stalo okoli 1000 frankov
le bien cherche le bien kjer (že) kaj je, pride še kaj zraven
il l'a cherché, c'est bien fait pour lui! iskal je to (nesrečo, zlo ipd), prav mu je!