Franja

venus² -eris, f (indoev. kor. *u̯en- želeti, ljubiti, veseliti se, prebivati, zmagati (zmagovati), dobivati; prim. skr. vanas želja, sla, ljubkost, vaníḥ želja, vánati, vanṓti želi, zahteva, ljubi, zmaguje, dobiva, lat. veneror, venustus, venustās, venerius, stvnem. wunnia = nem. Wonne užitek, ugodje, stvnem. wini prijatelj, stvnem. wonēn = nem. wohnen, stvnem. giwon = nem. gewohnt, stvnem. wunsc = nem. Wunsch, stvnem. wunsken = nem. wünschen)

1. ljubkost, mičnost, mik, mikavnost, milina, miloba, milota, čar, šarm, dražest, privlačnost, očarljivost, lepota: Plin. idr., quo fugit venus? H., bene nummatum decorat suadela venusque H., ordinis virtus et venus H., ille habet suam venerem Sen. ph. nekaj, kar ga dela prikupnega, kar ga priporoča, illa solis Atticis concessa venus Q., fabula nullius veneris H.; pl.: omnes veneres atque venustates Pl., omnes dicendi veneres Q.

2. ljubezen, ljubezenska slast, spolno občevanje: prisca, melior H., omnem refugerat Orpheus femineam venerem O., marita O. zakonska ljubezen, iuvenum sera venus T. mladeniči začenjajo pozno ljubiti; evfem. uživanje ljubezni, ljubezenski objem, spolna (telesna, poltena) združitev, spolni odnos, spolnost, seks, spoj: venerem pati O., incertam venerem rapientes H. negotovo ljubezen uživajoči, Minotaurus veneris monumenta nefandae V., frigidus in venerem V., veneris initium Cels. spolnega nagona; o živalih: venerem rapere V. obrejiti se, postati breja, venerem certis repetunt armenta diebus V.; meton.
a) seme: genitalem arvum rapit venerem V.
b) predmet ljubezni, ljubica, ljubimka: parta meae veneri sunt munera V., quae te cumque domat venus H., sera venus O. stara, matora, periuria veneris Tib. zaljubljencev, nec veneres hoc fallit Lucr. to vedo naše zaljubljene ženske. Klas. le pooseb. kot nom. propr. Venus -eris, f Vénera, boginja lepote, ljubezni in zakonske zveze, zgodaj poistovetena s feničansko Astarto in grško Afrodito; po mitološkem izročilu hči Jupitra in Dione (po drugih rojena iz morskih pen), Vulkanova soproga, mati Kupida (Amorja) in Eneja, pramati rodovine Julijcev: Varr., H., Lucr. idr., Veneris puer (= Cupido) O., Veneris filius (= Cupido) O., (= Aeneas, sin Anhiza in Venere) V., Venere prognatus (šalj. = Caesar) Caelius in Ci. ep., mensis Veneris O. april, stella Veneris (tudi samo Venus) Ci. Venera = Danica, Večernica, Venus caelestis (naspr. vulgaria) Ap.; meton.
a) (spolna) ljubezen, spolni odnos, spoj: sine Cerere et Libero friget Venus Ter.; v tem pomenu pišejo novejši izdajatelji del latinskih pesnikov in piscev večinoma venus.
b) Vénera = Vénerin met, najsrečnejši met pri kockanju, kadar je kazala vsaka kocka na zgornji strani drugačno število (naspr. canis): quem Venus arbitrum dicet bibendi? H. me quoque per talos Venerem quaerente secundos semper damnosi subsiluere canes Pr., Venerem iecerat Augustus ap. Suet. — Od tod

1. adj.
a) venerius (redko in slabše venereus) 3 (iz apelat. venus) spolen, čuten, poltén, nečist, sramodejen: Plin. idr., amor N., amores Col., complexus Ci., voluptates Ci. ali res Ci., N., Col. = spolni odnos(i), morbus Vitr. spolna bolezen, delphinus Gell. pohotna.
b) Venerius (redko in slabše Venereus) 3 (iz lastnega imena Venus) Vénerin, Véneri posvečen: antistita ali sacerdos Pl., Venerii servi tudi samo Venerii Ci. služabniki eriške Venere (gl. Eryx), Venerius homo Ci. Venerin hlapec (porogljivo o Veru (Verres)), Veneria pira Col., Plin. Venerine hruške (vrsta hrušk), Sicca Veneria, gl. Sicca, Venerius iactus ali samo Venerius -iī, m (sc. iactus) Ci. Vénerin met (gl. zgoraj); tako tudi: hoc Venerium est Pl. srečen met.

2. subst. Veneriae -ārum, f Vénerine školjke, neka vrst školjk: Sen. ph., Plin.

vernacular [vənǽkjulə]

1. pridevnik
ljudski, domačinski, domač; krajeven; narečen (jezik ali govor), ki je pisan ali piše v takem jeziku
medicina endemičen, krajeven, lokalen

the vernacular language, tongue jezik domačinov
the vernacular name of a plant ljudsko ime za rastlino

2. samostalnik
domači, ljudski jezik (narečje, govor); jezik domačinov; ljudski, narečni izraz; poklicni, strokovni jezik

šaljivo to speak in the vernacular govoriti po naše, v razumljivem jeziku ("slovensko")
the vernaculars of the U.S.A. narečja v ZDA

vis-à-vis

1. (oseba) person opposite

2. prislov opposite, facing

stanuje vis-à-vis naše hiše (cerkve) he lives opposite our house (opposite the church)
kramljati s svojim vis-à-visjem to talk with the person opposite

volgare

A) agg.

1. ljudski, domač (zlasti jezik):
nome volgare ljudsko ime

2.
era volgare naše štetje (po Kristusu)

3. pren. slabš. navaden, vsakdanji

4. prostaški, vulgaren

B) m jezik vulgarni jezik:
il volgare italiano, latino vulgarna italijanščina, latinščina
dire una cosa in buon volgare pren. povedati kaj odkrito, brez dlake na jeziku

voluntārius 3 (voluntās)

I. prostovoljen, samoodseben, samohoten, radovoljen

1. act.
a) = prostovoljen, delujoč sam od sebe, neprisiljen, neprimoran kaj storiti, volontêrski: procurator Ci., senator Ci. ki je sam postal senator, nemo erat voluntarius laudator praeturae tuae Ci., eos … voluntarios optimis civibus periculum moliri Ci., civitates voluntarias recipit Iust. po njihovi lastni volji, voluntaria auxilia sociorum Ci. ep., quisque cum armis voluntarius adest L., miles voluntarius L. prostovoljec; kolekt.: voluntarius miles T., pogosteje pl. voluntarii milites L. ali milites voluntarii C. prostovoljci, radovoljci = subst. voluntariī -ōrum, m: C., L., exercitus voluntarius L. vojska prostovoljcev; adv. voluntāriē prostovoljno: Hyg., Vulg., Eccl., si enim deus voluntarie et non ex necessitate bonus est Hier.
b) = samorasel, starejše samorašč (naspr. satīvus): serpyllum Plin.

2. pass. = prostovoljen = prostovoljno (samoodsebno) storjen, ki se zgodi sam od sebe, do katerega pride samo od sebe: oratio Ci., mors Ci. ep. samomor, discessus Ci. ep., exsilium Sen. ph., deditio, servitus, accusationes T., voluntario exitu cadere T., quod totum voluntarium est Ci. kar je v celoti odvisno od naše volje, voluntarius in urbem nostram Iunonis transitus Val. Max., voluntaria lex Petr., iurisdictio Dig. —

II. zaznamujoč (izražajoč) voljo, zaznamujoč (izražajoč) hotenje: verba Prisc. (npr. volo, cupio, studeo).

walk over prehodni glagol
peljati čez (prek)
neprehodni glagol
iti (priti) prek

he walk overed me over to our house spremil me je čez k naši hiši (do naše hiše)

zadovoljnost, zadovóljstvo contento m ; satisfacción f

v moje zadovoljnost a mi satisfacción
v naše popolno zadovoljnost a nuestra completa (ali entera) satisfacción
v popolno zadovoljnost a plena satisfacción (de)
najti svoje zadovoljnost v complacerse en

zaménjati to exchange; trgovina to barter (za for), to truck, to swap (ali to swop); (koga s kom drugim) to mistake for; to confound

zaménjati stražo to relieve a guard (ali sentinel); (nadomeščati v službi) to be deputy, to deputize (for), to be proxy, to substitute, to be substitute for, to replace, to represent, to act on (ZDA in) behalf (of), to be acting for; (nadomestovati zdravnika, duhovnika) to act as a locum (ali formalno locum tenens) for
zamenjal me je z mojim bratom he mistook me for my brother
zamenjal sem staro obleko za živila I exchanged my old clothes for provisions
zamenjala sva klobuke we have exchanged our hats
papirnati denar je zamenjal kovanega paper money has replaced specie
ne zamenjujte naše tvrdke z drugimi, ki imajo isto ime! don't confuse our firm with others of the same name!
zaménjati konja za kravo to swap a horse for a cow

zapísati (-píšem) | zapisováti (-újem)

A) perf., imperf.

1. notare, annotare, prender nota, registrare; scrivere, prescrivere:
zapisati podatke annotare i dati
zapisati zvok na magnetofonski trak registrare il suono su nastro magnetico
med. zapisati dieto prescrivere una dieta
zapisati svoje ime scrivere il proprio nome

2. (določiti za dediča) lasciare per testamento, lasciare:
v oporoki zapisati komu posestvo lasciare a qcn. per testamento il podere

3. (vnesti, vnašati) iscrivere, mettere:
zapisati v seznam mettere nell'elenco

4. pren. condannare:
zapisati smrti, pozabi condannare alla morte, all'oblio
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. čas vselej zapiše pravično sodbo il tempo fa giustizia da solo
zapisati življenje glasbi darsi, dedicarsi alla musica
zapisati kaj na svoj račun essere colpevole di qcs.
pog. kam je to za zapisati? ma guarda un po'!, questa è proprio bella!
knjiž. naše gospodarstvo zapisuje vidne uspehe la nostra economia registra bei successi
zapisati v debet, v kredit segnare a debito, a credito
zapisati opombo contronotare
jur. zapisati vdovščino sopraddotare

B) zapísati si (-píšem si) | zapisováti si (-újem si) perf., imperf. refl. scrivere, annotare, annotarsi:
iron. to si zapiši v spomin, za uho questo ricordatelo bene
iron. zapisati si kaj s kredo v dimnik scrivere sulla sabbia

C) zapísati se (-píšem se) perf. refl.

1. scrivere per errore

2. pren. darsi, dedicarsi, votarsi:
zapisati se politiki darsi alla politica
z vso dušo zapisati se delu za brezdomce darsi anima e corpo all'assistenza dei senza patria
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. zapisati se hudiču vendere l'anima al diavolo
ob popisu se je zapisal za Slovenca al censimento si dichiarò sloveno
misel se mu je zapisala v spomin il pensiero gli si impresse nella memoria
zapisati se v svetovno poezijo iscriversi nel novero dei maggiori poeti del mondo

zgagar samostalnik
izraža negativen odnos (kdor povzroča neprijetnosti) ▸ bajkeverő
Nasprotna stran je imela naše predstavnike ob teh pogajanjih kar za zgagarje, te negativne oznake pa se bomo težko znebili. ▸ A másik oldal az egyeztetések során a képviselőinket egyszerűen bajkeverőként kezelte, ettől a negatív hozzáállástól nehezen fogunk megszabadulni.
Za mojo kandidaturo se ne skrivajo občinski prepirljivci in zgagarji, zatrjuje eden od osmih kandidatov za župana. ▸ Jelölésem mögött nem lapulnak a község akadéskoskodói és bajkeverői, állítja a nyolc polgármesterjelölt egyike.

zíbelka cradle; cot on rockers

zíbelka človeškega rodu (figurativno) the cradle of the human race
zíbelka naše civilizacije the cradle of our civilization
od zíbelke do groba from the cradle to the grave

zméniti se (dogovoriti se)

zméniti se o to agree upon
zméniti se (paziti na) za kaj to heed something, to take heed of something, to pay (ali to give) heed to something, to care about something
ne se zméniti se za kaj to pay no heed to something
ne zmenim se za to I don't care about that
malo se zméniti se za kaj to make little of something
ni se zmenil za naše svarilo he ignored our warning
še zmenil se ni zanjo he wouldn't even give her a second thought

značáj character; (narava) nature; (značilnost) characteristic

brez značája characterless, without character, unprincipled
čist značáj sterling character
čuden značáj (čudak) strange character
čvrst, odločen značáj firm character
gospodovalen značáj domineering spirit
moč, trdnost značája strength, firmness of character
napaka v značáju flaw (ali defect, fault) in someone's character
podobnost v značáju similarity in character
šibkost značája weakness of character
biti zaprtega značája to be secretive
naše informacije so skoraj uradnega značája our information is virtually (ali to all intents and purposes) official

znojenje samostalnik
(telesni proces) ▸ izzadásNaše telo nenehno izgublja vodo – z dihanjem, znojenjem in izločanjem. ▸ Testünk folyamatosan vizet veszít – légzéssel, izzadással és kiválasztással.
Čezmerno znojenje je pogosto v adolescenci, včasih pa se nadaljuje vse življenje. ▸ A túlzott izzadás serdülőkorban gyakori, de néha egész életen át tart.
Povezane iztočnice: nočno znojenje

žêlja (-e) f desiderio, fantasia, voglia, piacimento, richiesta:
imeti, pokazati željo avere, manifestare un desiderio
želja po maščevanju desiderio di vendetta
pren. pobožna želja pio desiderio
po želji conforme a desiderio; a piacimento; a richiesta
ustreči želji po cavarsi, levarsi la voglia di
to je bila očetova zadnja želja è stato l'ultimo desiderio di papà
njegova izrecna želja suo espresso desiderio
jed, pijača po želji mangiare e bere a volontà
skladba po želji pezzo, brano (musicale) a richiesta
(kot voščilo) izražamo vam naše najboljše želje i nostri migliori auguri!
umirati od želje, da bi ga videl morire dalla voglia di vederlo

žêzlo (-a) n

1. scettro:
žezlo in krona lo scettro e la corona

2. pren. (vladavina) dominio, regno:
naše dežele so bile dolgo pod habsburškim žezlom le nostre terre furono per secoli sotto il dominio degli Asburgo

ἕζομαι¹ med. [Et. iz σέδjομαι, kor. sēd, lat. sedeo, slov. sedem, sedim, saditi (iz sōd-), nem. sitzen (got. sitan) setzen. – Obl. impf. ἑζόμην, aor. pass. cj. ἑσθῶ] usedem se, sedim; ἐκ τοῦ μέσου ἡμῖν ἕζεσθε ne mešajte se v naše zadeve, ostanite nevtralni, κῆρες ἐπὶ χθονί spustim se, padem na.

ἐνθά-δε adv. 1. o prostoru: tja(kaj), sem(kaj), na tem svetu, tu, tam; ὁ ἐνθάδε tukajšnji, v tem slučaju, v teh razmerah; τὰ ἐνθάδε tukajšnje razmere; ἡ ἐνθάδε tukajšnje (naše) mesto, ὁ ἐνθάδε ἥκων kdor je prišel v te razmere. 2. časovno: sedaj, τὰ ἐνθάδε sedanjost.

ἡγεμονεύω (ἡγεμών) 1. sem vodnik, hodim pred kom, vodim, peljem, τινί koga, ὁδόν kažem pot; ὕδατι ῥόον napravljam vodi strugo, napeljujem vodo. 2. sem poveljnik, načelujem, zapovedujem, vladam τινός, τινὶ τῆς σκέψεως vodim preiskavo. 3. a) sem namestnik τινός NT; b) imam hegemonijo (nadvlado); pass. οὐκ ἠξίουν ἡγεμονεύεσθαι ὑφ' ἡμῶν niso hoteli priznati naše hegemonije.

ἡμέτερος 3, dor. ἁμέτερος [Et. tvorba ἡμέ-τερος z obrazilom -t(e)ro- kakor lat. noster, tra, um] naš, pogosto = ἐμός; ἡ ἡμετέρα (χώρα) naša domovina; ἡμέτερόνδε, ἐφ' ἡμέτερα domov, ἐν ἡμετέρου (οἴκῳ) pri nas; τὰ ἡμέτερα naše zadeve, premoženje, razmere, οἱ ἡμέτεροι naši ljudje, someščani.