Franja

tŕta botanika (vinska) vine; (divja) Virginia creeper

hmeljeva tŕta hop
list vinske tŕte vine leaf, pl leaves
kol(iček) za tŕto vine prop
brajdnik, latnik za vinsko tŕto vine trellis
iz tŕte izviti (figurativno, izmisliti si) to trump up (zgodbo a story)
iz tŕte izvit trumped-up
iz tŕte izvite obdolžitve trumped-up charges pl
to je iz tŕte izvito that's nothing but a fabrication, that's rather farfetched (ali rather a tall story), that is pure imagination

vacerrōsus 3 (vacerra) „ki ima v glavo zabit kol“, „s kolom v glavi“ = štorast, neumen, butast: ponit assidue et pro stulto baceolum apud pullum pulleiaceum et pro cerrito vacerrosum Augustus ap. Suet.

verū -ūs, n (prim. umbr. berva = verua, berus = verubus, gr. βρύειν, βρυάζειν brsteti, biti poln (morda tudi gr. βαρύες δένδρα), got. qaíru kol, ost, stvnem. chrūt = nem. Kraut, morda tudi lit. gìre gozd) nabodalo, poseb.

1. raženj: Varr., Sen. tr., Plin. idr., veribus trementia (sc. frusta) figunt V., veribus transuta salignis exta O.

2. metalno kopje, sulica: Tib., Sid. idr., pugnant veru Sabello V.

3. metaf. raženjček, suličica, znamenje, ki so ga uporabljali v tekstni kritiki (sicer imenovano obelus); z njim so ob robu spisov označevali nepristne besede ali mesta: Hier. — Soobl. verum -ī, n: Pl.; pl. verones plumbei: Aur.

Opomba: Dat. in abl. pl. veribus in verubus.

zapíčiti (-im)

A) perf. (con)ficcare, cacciar dentro, piantare:
zapičiti kol globoko v tla conficcare il palo
zapičiti oči, pogled v kaj ficcare lo sguardo in qcn., fissare con lo sguardo qcn.

B) zapíčiti se (-im se) perf. refl.

1. conficcarsi, piantarsi:
trn se mu je zapičil v peto una spina gli si conficcò nel tallone

2. pren. (natančno pregledati, proučiti) impuntarsi:
carinik se je zapičil v njegovo prtljago il doganiere si impuntò a esaminare le sue valige
zapičiti se v oči saltare agli occhi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. zapičiti se v spomin restare fisso nella memoria
avt., žarg. zapičiti se v nasproti vozeče vozilo investire frontalmente il veicolo, scontrarsi col veicolo proveniente dalla direzione opposta
zapičiti se v vsako žensko molestare ogni donna

C) zapíčiti si (-im si) perf. refl. pren. ficcarsi, fissarsi:
zapičiti si kaj v glavo ficcarsi qcs. in testa

ἀνα-σκολοπίζω (σκόλοψ) ion. nataknem na kol, križam (fut. med. ἀνασκολοπιοῦμαι s pas. pomenom).

ἀνα-σταυρόω natikam na kol, zopet pribijam na križ, zopet križam NT.

δοράτιον, τό (dem. od δόρυ) majhno kopje, sulica, drog, kol (na katerem so nosili živež).

ἐρείδω ep. ion. [Et. lat. ridica, štirioglat kol. – Obl. impf. ἤρειδον, fut. ἐρείσω, aor. ἤρεισα in ἠρείσατο, pf. ἐρήρεισμαι, aor. pass. ἠρείσθην; ep. aor. ἔρεισα, ἐρείσατο, pf. pass. 3 pl. ἐρηρέδαται, plpf. 3 sg. ἠρήρειστο, 3 pl. ἐρηρέδατο]. I. act. 1. trans. a) upiram, podpiram, opiram, pri-, naslanjam τί τινι (τινος), πρός τι, ἐπί τινος, ἐπί τινι, δόρυ πρὸς τεῖχος, ἀσπίδα ἐπὶ πύργῳ; ἀλλήλοισιν polagam enega na drugega (Od. 22, 450); b) rinem, potiskam, porivam τὰ ἰσχία πρὸς τὴν γῆν, nadlegujem, stiskam τινὰ βελέεσσι, ἀσπὶς ἀσπίδα ἔρειδε ščit se je držal ščita, ἤρεισε πλευραῖς μέσσον ἔγχος porinila, zabodla je meč v prsi. 2. intr. a) opiram se, naslanjam se, napadem, pridrevim; b) nabodem se, nataknem se NT. II. pass. 1. naslonijo, uprejo, pritrdijo me, θρόνοι περὶ τοῖχος ἐρηρέδατο so bili krog in krog na zid naslonjeni, ἐρεισθεὶς ἐπὶ μελίης naslonjen, oprt na, γούνασιν na kolenih sloneč (ležeč), οὔδει ἐρείσθη podrl ga je na zemljo = padel je na zemljo, οὔδει χαῖται ἐρηρέδαται grive so padle = so ležale na tleh, λᾶε ἐρηρέδαται δύο dva kamna sta vložena, vkopana. 2. zadiram se, prederem, ἔγχος διὰ θώρηκος ἠρήρειστο je prodrl skozi oklep. III. med. 1. opiram se, naslanjam se, trdno stojim na čem, podpiram se ἐπί τινος, σκήπτρῳ, ἔγχει, χειρὶ γαίης z roko na zemljo. 2. upiram se, borim se (Il. 23. 735).

κάμαξ, ακος, ἡ ep. kol, drog.

κεραία, ἡ (κέρας) 1. jadrnica, rajna. 2. (napadni) drog, kol, bruno, žerjav, dvigalo. 3. črtica, pičica NT.

κοντός, ὁ [Et. iz kor. k'ent, gl. κεντέω] drog, kol.

μοχλός, ὁ 1. navor, (vz)vod, vzdigalka; kol, drog. 2. zapah.

ξύλον, τό [Et. iz qsulo-m, nem. Säule (germ. sūli-z, idevr. qsūlis), sor. ξύω] 1. les, drva. 2. a) treska, poleno, les za kurjavo; b) drevo, hlod (τετράγωνα), kol, drog; c) palica, bet, kij NT; d) klada (mučilo za sužnje), križ NT; e) εἴρια ἀπὸ ξύλου bombaž.

ὅρος, ου, ὁ, ion. οὖρος [Et. iz ϝορϝος od ϝερύω, gl. ἐρύομαι] 1. meja, mejnik, mejni kol, rob, ozemlje, dežela. 2. (ob)rok, konec, namera. 3. opredelba, določitev pojma, definicija.

πέλτη, ἡ [Et. od πέλλα koža; prim. lat. scutum od cutis] 1. majhen lahek ščit, narejen v obliki polumeseca iz lesa in z usnjem prevlečen. 2. dolga sulica ali kol.

ῥάβδος, ἡ [Et. iz kor. wr̥b (sor. slov. vrba, lat. verber) ali wr̥p (sor. ῥαπίζω) kor. werp, pregniti, upogniti] 1. šiba, prot, palica NT a) čarodejna palica (Hermejeva, Kirkina in Atenina); b) protica; c) šiba (za bičanje) NT; d) vladarska palica, žezlo NT; e) kol, drog. 2. klinci na ščitu, prečke.

σανίς, ίδος, ἡ [Et. iz idevr. twn̥-, gl. σαίνω] 1. a) deska NT, podnica, oder, zaboj; b) pisalna deščica. 2. pl. krila, vratnice δικλίδες. 3. kol, sramotni steber (na katerega so privezovali ali pribijali zločince).

σκαλμός, ὁ poet. [Et. slov. čoln, kor: (s)qel, gl. σκάλλω] klin (kol), na katerega se je natikalo veslo; drugi: luknja, v katero se je vtikalo veslo.

σκόλοψ, οπος, ὁ ep. ion. 1. a) priostren kol (palisada); b) poet. trn, drevo. 2. pren. NT bridka bolečina.

σκῶλος, ὁ ep. priostren kol.