Franja

preiskováti enquêter, instruire, procéder à une enquête, faire une instruction de quelque chose; essayer, tâter, sonder, faire des sondages, examiner (tudi medicina)

preiskovati s cevko, iglo (medicina) sonder
preiskovati javno mnenje sonder l'opinion publique
preiskovati zadevo instruire une affaire
preiskovati zločin enquêter sur un crime

prémédité, e [-te] adjectif premišljen

crime masculin prémédité premišljen zločin

premíšljen posé, réfléchi, pondéré, rassis, délibéré, prémédité, judicieux

premišljeno à tête reposée, délibérément
premišljen umor meurtre moški spol avec préméditation
premišljen zločin crime moški spol prémédité
dobro premišljen bien réfléchi, bien considéré

priznáti priznávati (dolg) to acknowledge, to recognize; (krivdo, napako, itd.) to confess, to concede, to own up; (dopuščati) to admit, to make admission; (odobriti) to ratify, arhaično to avouch; (pravico, pravo) to concede a claim, to give someone his (ali her) due; to do justice to

priznáti, priznávati koga za... to own someone for...
ne priznáti, priznávati za svojega, za svoje to disown someone, something
priznal mi je, da... he admitted to me that...
odkrito priznáti, priznávati to admit frankly
priznáti, priznávati otroka to recognize a child as one's own, to admit paternity
priznáti, priznávati za (kot) svoje to acknowledge as one's own
priznaj vendar! own up!
priznam svojo zmoto I admit I was wrong
vse priznáti, priznávati to confess everything, (žargon) to come clean, to own up, to cough it up
priznáti, priznávati zločin to confess to a crime
priznam, da nisem imel prav I acknowledge that I was wrong
priznavajo, da so to vedeli že prej they admit that they knew it before
priznáti, priznávati se za krivega to admit one's guilt
priznáti, priznávati se za premaganega to concede victory
ne hoteti priznáti, priznávati to disclaim, to disavow, to deny
to mu je treba priznáti, priznávati you have to grant him that
treba je, mora se priznáti, priznávati, da... it must be admitted (ali conceded) that...
priznáti, priznávati krivdo, priznáti, priznávati se za krivega to plead guilty
priznam, da bo treba premagati še mnogo težav I admit that we shall have to overcome many difficulties
rade volje priznamo usluge, ki nam jih je izkazal we readily acknowledge the services he has rendered us
priznáti, priznávati svoj poraz to admit defeat

priznáti (-znám) | priznávati (-am) perf., imperf.

1. confessare, ammettere, concedere; abs. žarg. cantare:
priznati zločin confessare un reato
priznati krivdo confessare una colpa
priznati svojo napako ammettere il proprio errore
priznam, da sem se zmotil concedo di aver sbagliato
prisilili so ga k priznanju l'hanno fatto cantare
pren. priznati krivdo za fare ammenda di

2. riconoscere, ammettere:
priznavati eksistenco Boga riconoscere l'esistenza di Dio
priznati izvršeno dejstvo riconoscere il fatto compiuto

3. jur. riconoscere, ratificare, convalidare, omologare:
priznati dolg riconoscere un debito
priznati za sina riconoscere un figlio naturale
šport. priznati rekord, izid tekme omologare un record, una partita
jur. priznati veljavnost sodbe delibare una sentenza
priznati za sposobnega approvare qcn.
priznati zakonitost česa legalizzare qcs.

punissable [pünisabl] adjectif kazniv

acte masculin punissable kaznivo dejanje
crime masculin punissable de la peine de mort zločin, ki se kaznuje s smrtno kaznijo

qualifié, e [kalifje] adjectif označen; ocenjen, usposobljen, sposoben, kvalificiran

ouvrier qualifié kvalificiran delavec
personne qualifiée vplivna, odlična oseba
crime qualifié težak zločin
vol qualifié huda tatvina (z vlomom ipd.)

qualifier [kalifje] verbe transitif označiti, imenovati, oceniti, kvalificirati, dati sposobnost, usposobiti

qualifier de crime označiti kot zločin
il me qualifia d'imposteur rekel je, da sem goljuf
se qualifier (sport) kvalificirati se, uspešno opraviti kvalifikacijske tekme; izkazati se sposobnega
il se qualifie d'avocat izdaja se za odvetnika

reconstituer [-kɔ̃stitɥe] verbe transitif vzpostaviti, obnoviti, rekonstituirati

reconstituer un quartier ancien, un monument obnoviti staro (mestno) četrt, spomenik
reconstituer une armée, un parti obnoviti vojsko, stranko
reconstituer un crime rekonstituirati zločin

rémunérer [remünere] verbe transitif nagraditi; poplačati

collaborateurs masculin pluriel rémunérés plačani, honorirani sodelavci
punir le crime et rémunérer la vertu kaznovati zločin in nagraditi vrlino

responsabilité [rɛspɔ̃sabilite] féminin odgovornost; prištevnost; jamstvo, poroštvo; zaveza

sous sa propre responsabilité na lastno odgovornost
responsabilité collective kolektivno jamstvo
responsabilité (il)limitée (ne)omejeno jamstvo
responsabilité morale, pénale moralna, kazenska odgovornost
responsabilité d'un employeur pour les accidents du travail delodajalčeva odgovornost za nezgode pri delu
sentiment masculin de responsabilité čut za odgovornost
société féminin à responsabilité limitée (S. A. R. L.) družba z omejeno zavezo
accepter, assumer de lourdes responsabilités sprejeti, prevzeti težko odgovornost
avoir la responsabilité de quelqu'un biti odgovoren za koga
décliner toute responsabilité odklanjati vsako odgovornost
engager la responsabilité de quelque chose prevzeti jamstvo, odgovornost za kaj
fuir les responsabilités ogibati se odgovornostim
rejeter sur quelqu'un la responsabilité d'un crime zvaliti na koga odgovornost za zločin
prendre sur soi la responsabilité de quelque chose vzeti nase odgovornost za kaj

re-torqueō -ēre -torsī -tortum (re in torquēre)

1. nazaj (za)sukati, nazaj (za)viti (zavijati), nazaj obrniti (obračati), nazaj usmeriti (usmerjati), okreniti: hastam in se Cu., retorquet saepe oculos ad hanc urbem Ci.; toda: sacra retorserunt oculos O. so obrnile oči, retorquere gubernacula Plin. iun. obrniti, usmeriti nazaj proti bregu, agmen ad dextram retorquetur C. se zasuče (obrne, krene) na desno, caput in terga retorquere O., manus retortae H. roke, zvezane na hrbtu, hastam Sil. nazaj zagnati, crinem Mart. (na)kodrati, (na)kravžljati; pesn.: pantherae tergum V. ogrniti; tako tudi amictum V., retortae litore violenter undae H. odbiti, Rhoetum leonis unguibus retorquere H. pregnati, viam Cl. nazaj iti; metaf.: mentem V. spremeniti, animum ad praeterita Sen. ph. (nazaj) obrniti (obračati), usmeriti (usmerjati) na … , argumentum Ap. dokaz obrniti na nasprotno stranko (proti nasprotni stranki); tako tudi crimen in aliquem Icti. zvrniti (zvračati) na koga, scelus in auctorem Iust. zločin (smrt, ki je bila meni namenjena) odvrniti od sebe na …

2. zvi(ja)ti, (po)kvečiti, ukriviti (ukrivljati), upogniti (upogibati): gibbi retorti Lamp. pohabljeni; pren.: sermones gibberosi retorti (težavni, dvoumni) Fr.

rougir [ružir] verbe transitif pordečiti; razbeliti (železo); pomešati (vodo) z rdečim vinom; verbe intransitif postati rdeč, pordeti, zardeti (de od); sramovati se

rougir ses mains de sang (figuré) imeti krvave roke, zagrešiti umor, zločin
rougir son eau zmešati si vodo z nekoliko rdečega vina
rougir de honte, de colère, de plaisir zardeti od sramu, jeze, ugodja
rougir jusqu'aux yeux, jusqu'au blanc des yeux, jusqu'aux oreilles zardeti do ušes
je rougis de lui sram me je zanj
je n'ai pas à rougir de cela tega me ni treba biti sram
ne plus rougir de rien postati brezčuten za grajo, biti nesramen
elle devrait rougir de sa mauvaise conduite sram bi jo moralo biti njenega vedenja
faire rougir quelqu'un spraviti koga v zadrego (tako da zardi)
rougir et peler après un coup de soleil postati rdeč in luščiti se po sončarici

sacrílego bogoskrunski, svetoskrunski; brezbožen; skrunilen, sramoten

acción sacrílega hudodelstvo, zločin
sacrílego m bogoskrunec, svetoskrunec, brezbožnež; skrunilec svetišča, cerkveni ropar

sangue

A) m

1. kri:
animali a sangue caldo, a sangue freddo toplokrvne, hladnokrvne živali
bistecca al sangue kulin. krvavi zrezek
duello all'ultimo sangue dvoboj na življenje in smrt
fatto di sangue krvav dogodek, zločin, pokol
macchia, traccia di sangue krvavi madež, krvava sled
lago, pozza di sangue mlaka krvi
avere orrore del sangue mrziti nasilje
avere sete di sangue biti žejen krvi, hlepeti po krvi
cavar sangue puščati kri
cavar sangue da una rapa šalj. pričakovati nemogoče
dare, versare il proprio sangue (per) darovati življenje (za)
lavare un'offesa nel sangue krvavo maščevati žalitev
pagare qcs. col sangue kaj plačati z življenjem
percuotere, picchiare qcn. a sangue koga pretepsti do krvi
spargere sangue moriti, klati

2. pren. duh; moč, zagon:
costare sangue terjati veliko truda, žrtev
sudare sangue garati kot živina

3. pren. duševno stanje, čustvo:
sangue freddo hladnokrvnost, samoobvladovanje
a sangue freddo hladnokrvno
a sangue caldo v navalu jeze, strasti
calma e sangue freddo! le mirno kri!
il sangue gli è andato, montato alla testa kri mu je šla, udarila v glavo
avere il sangue bollente biti vzkipljiv, nagle jeze
avere qcs. nel sangue biti k čemu nagnjen, imeti kaj v krvi
fra i due non corre, non c'è buon sangue nista si dobra, nimata se posebno rada
farsi sangue cattivo, guastarsi il sangue zjeziti se, gristi se
piangere lacrime di sangue bridko se kesati
sentirsi gelare, agghiacciare il sangue od strahu odreveneti
sentirsi rimescolare, ribollire il sangue ujeziti, ogorčiti se
soffocare una rivolta nel sangue v krvi zadušiti upor

4. pren. kri, rod:
gentilezza, nobiltà di sangue prirojena ljubeznivost, plemenitost
legami, vincoli di, del sangue krvne vezi
quelli del proprio sangue sorodniki
principe di sangue reale princ kraljevega rodu
sangue blu modra kri
sangue del suo sangue kri njene, njegove krvi, sin, otroci
avere lo stesso sangue, essere dello stesso sangue biti istega rodu, pripadati isti družini
buon sangue non mente kri ne laže
essere di sangue nobile, popolano biti plemenitega, preprostega rodu

5.
mezzo sangue mešanec, mestic
puro sangue čistokrvna, čistopasemska, polnokrvna žival

6. pren. kri:
cavata di sangue pretiran strošek
succhiare il sangue altrui piti, sesati nekomu kri

7. inter.
sangue di Bacco, sangue di Giuda! gromska strela!, hudiča!

B) agg. invar. živordeč

scelerō -āre (-āvī) -ātum (scelus)

1. z zlodejstvom, zločinom (zločinsko) (o)skruniti (oskrunjati, oskrunjevati), (o)madeževati, onečastiti (onečaščati, onečaščevati): parce pias scelerare manus V., dextram sanguine, sanguine fauces STAT., parentes CAT., STAT., aedes deorum IUV., animum SIL.

2. narediti (delati) kaj škodljivo (kvarljivo, pogubno): scelerata sucis spicula SIL. Od tod adj. pt. pf. scelerātus 3, adv. -ē

1. z zločinom (hudodelstvom) oskrunjen, omadeževan, onečaščen: terra V., terrae, limina Thracum O.; occ.: Sceleratus vicus Zločinska ulica na Eskvilinu, kjer se je Servijeva hči Tulija peljala čez očetovo truplo: VARR., O., L., FEST., P. F., sceleratus campus Pregrešno polje v najsevernejšem kotu Servijevega mesta ob Kolinskih vratih, kjer so v zidano grobnico (rako) žive zazidavali Vestalke, ki so se bile pregrešile zoper čistost: L., FEST., P. F.

2. zločinski, zločest, zloben, hudoben, hudovoljen, brezbožen, pregrešen, preklet, ničvreden, malovreden: AUCT. B. AFR. idr., homo PL., TER., C., CI., PETR., homo sceleratior O., homo sceleratissimus CI., S., sceleratus atque impius Antonius CI., scelerata coniux L., sceleratus in deos CI., miles LUCAN.; subst. scelerātī -ōrum, m zločinci, zlobneži, hudobneži, hudodelci, brezbožneži, brezbožniki, podleži, ničvredneži, malovredneži, lopovi, kriminalci, barabe, nizkotneži: importuna sceleratorum manus CI. O stvareh in abstr.: CL. idr., scelerata arma CI., O., preces, rogatio, mentes CI., coniuratio L., insania belli V., ignes, munera, amor sceleratus habendi O., caedes SEN. TR., avaritia VAL. MAX., audacia IUST., sceleratior hasta CI., causa parricidii sceleratior IUST., sceleratissima humani ingenii fraus PLIN., res Q., ne scelerate dicam in te, quod pro Milone dicam pie CI., domus sceleratius aedificata quam eversa CI., sceleratissime machinari omnes insidias CI.; pesn. enalaga: sceleratas sumere poenas V. za zlodejstvo, za zločin, scelerata sedes O., TIB. (= sceleratorum sedes CI.) ali sceleratum limen V. bivališče brezbožnikov (v podzemlju), pekel.

3. grozen, zlonosen, poguben, nesrečen, usoden, žalosten: PS.-Q. idr., frigus V., Proteus H. hudomušni, ukanljivi, zviti, prebrisani, ludi magister, lues MART., poëmata MART. zoprne, puste, herba scelerata AP. H. najbrž strupena zlatica (Ranunculus sceleratus LINN.), sceleratissimi serpentium PLIN., scelerata porta FL., SERV., FEST., P. F. usodna vrata (skozi katera je odrinilo 306 Fabijevcev na boj z Vejci), scelerata castra SUET. (ker je v njem umrl Druz).

sit on neprehodni glagol
pripadati kaki skupini in sodelovati v njenem delu

sit on a commission biti član komisije; vestno se lotiti, resno se posvetiti; tiščati, pritiskati (s.o. na koga)
the crime sit ons heavy on his conscience zločin mu teži vest; sleng grajati, oštevati, zmerjati
to sit on on ostati, sedeti še naprej

sordide [sɔrdid] adjectif umazan (tudi figuré); ogaben

avarice féminin sordide umazana skopost, skopuštvo
crime masculin sordide gnusen, ostuden zločin
gains masculin pluriel sordides umazani dobički

spláčati se to pay; to be worth the money

splača se it pays
splača se vedeti it is worth knowing
kmetu se splača, da... it pays a farmer to...
komaj se splača (kupiti) it is hardly worth while (buying)
ne splača se it doesn't pay, it is not worth while (ali worth the trouble)
zločin se ne splača crime doesn't pay

steep² [sti:p]

1. samostalnik
namakanje; potapljanje; tekočina za namakanje; močilo; močenje (konoplje, lanu); kar se namaka; posoda za namakanje

in steep v namakanju, namočen

2. prehodni glagol
namakati, močiti, omehčati z namakanjem; prepojiti, prežeti (in z)
potopiti, pogrezniti

steeped in crime ki je zabredel v zločin
steeped with Latin natrpan z latinščino
to be steeped in biti zatopljen v; globoko pasti v
to steep one's hands in blood figurativno močiti si, omadeževati si roke s krvjo
to steep o.s. figurativno zatopiti se (in v)
to steep in sleep pogrezniti se v spanje