Franja

Zadetki iskanja

  • toll divji; (irr, großartig) blazen, (herrlich, großartig) kolosalen, sijajen; (vorzüglich) odličen; Adverb (sehr) zelo
  • too [tu:] prislov
    preveč, odveč, pre-
    pogovorno zelo, skrajno; tudi, prav tako, poleg tega

    too difficult pretežaven
    too hot prevroč
    too much preveč
    he, too, is away tudi on je odsoten
    quite too skrajno
    none too pleasant še malo ne (nikakor ne) zabaven
    too good to be true prelepo, da bi bilo resnično
    too much (of a good thing) preveč (dobrega)
    I am only too glad meni je le zelo drágo
    it's not too easy to ni tako lahkó
    this goes too far to gre predaleč
    I mean to do it too to nameravam tudi napraviti
  • très [trɛ] adverbe zelo, močnó, silno

    très peu zelo malo
    un monsieur très comme il faut zelo spodoben gospod
    elle est déjà très femme ona je že prava ženska
    j'ai très faim, très soif, très peur zelo sem lačen, žejen, zelo se bojim (me je strah)
    faites très attention! zelo pazite!
    j'en ai très envie tega si zelo želim
    être très au courant biti zelo na tekočem
    c'est très dommage to je zelo škoda
    avoir très sommeil biti zelo zaspan
  • trop [tro] adverbe preveč; pre-; zelo, skrajno; masculin preobilica, čezmernost

    trop grand prevelik
    trop petit premajhen
    de trop, en trop odvečen
    par trop preveč
    il est par trop exigeant on je prevečzahteven
    trop peu premalo, ne dovolj
    vous êtes trop aimable to je zelo ljubeznivo od vas
    cet enfant est trop mignon ta otrok je zelo ljubek, srčkan
    ils sont trop preveč jih je
    vous n'êtes pas de trop (familier) mirno lahko ostanete
    c'en est trop to izbije sodu dno, to je pa že preveč, to je neznosno
    étre de trop biti odvečen
    c'est trop beau pour être vrai to je prelepo, da bi moglo biti resnično
    je ne sais pas trop ne vem dobro
    sans trop comprendre ne da bi dobro razumeli
    le trop de lumière prevečsvetlobe, čezmerna svetloba
  • trōppo

    A) agg. preveč:
    c'è troppa gente preveč je ljudi

    B) pron.

    1. preveč (oseb):
    qui siamo in troppi tu nas je preveč

    2. preveč (količina):
    non comprare altri vestiti, ne hai fin troppi ne kupuj drugih oblek, imaš jih preveč
    ho troppo da fare preveč imam dela

    C) avv.

    1. preveč, pretirano, prekomerno:
    è troppo bello per essere vero preveč je lepo, da bi bilo res
    di troppo preveč
    bere un bicchiere di troppo spiti kozarec preveč
    qui sono di troppo tu sem odveč
    troppo buono!, troppo gentile! zelo ste dobri, prijazni (vljudnostna fraza)
    troppo poco zelo malo, premalo
    mangiare troppo poco premalo jesti

    2. zelo, mnogo
    non troppo ne preveč, ne prav, ne posebno:
    non mi sento troppo bene ne počutim se prav dobro

    Č) m (kar je) preveč
    PREGOVORI: il troppo stroppia
    l'assai basta e il troppo guasta preg. kar je preveč, še s kruhom ni dobro
  • tvȓdo prisl.
    1. trdo: tvrdo kuhano jaje; tvrdo izgovarati; tvrdo spavati
    2. za trdno: tvrdo naumiti; tvrdo se riješiti za trdno se odločiti
    3. zelo: to je tvrdo mnogo
  • ȕbah prisl. dial.
    1. zelo: ubah brzo prolazi vrijeme
    2. čisto: ne mogu reći ubah pouzdano
  • unco [ʌ́nkou]

    1. pridevnik
    škotsko nenavaden; velik; grozljiv; neznan

    2. prislov
    škotsko zelo, izredno

    3. samostalnik
    množina sporočilo, novica; tujec

    the unco guid verski ali moralni gorečnik
  • uncommon [ʌnkɔ́mən]

    1. pridevnik (uncommonly prislov)
    nenavaden, izreden; redek, nepogosten

    2. prislov
    pogovorno zelo, izredno, nenavadno

    an uncommon handsome girl izredno lepo dekle
  • utterly [ʌ́təli] prislov
    skrajno, do skrajnosti; popolnoma, čisto, absolutno, zelo
  • vachement [vašmɑ̃] adverbe, populaire zeló; grdó, zlobno

    il m'aide vachement on mi zelo pomaga
  • valdē, adv. s komp. valdius in superl. valdissimē (sinkop. iz validē : validus)

    1. zelo, hudo, močno, silno: Pl., N., Cat., Plin. iun., Q. idr., valde alicui arridere Ci., nimis valde laudare Ci., valde (težko) exspectare Ci., novit me valdius (bolje) ipso H., valdissime (prav zelo) diligere Sen. ph., valde magnus, valde lenis Ci., valde bene, valde graviter, valde vehementer, valde multum Ci.; podvojeno valde valde: Eccl.

    2. v krepko pritrjujočem odgovoru da, da!, seveda!, kajpada!, točno tako!, prav gotovo!, zagotovo!: CA. Meam tu amicam vendidisti? BA. Valde: viginti minis Pl.
  • vehemēns, pesn. tudi vēmens (H., Cat., Lucr.) -entis, abl. -ī, pesn. tudi -e, adv. vehementer, (vehere = „pripeljavajoč se“)

    1. silen, strasten, ognjevit, ognjen, vnet, razvnet, zagret, razgret, silovit, divji, hud, buren, veheménten, starejše ljut ipd. (naspr. lenis): Ter., Gell. idr., nimium es vehemens feroxque naturā Ci., persona vehemens et acris Ci., accusator Ci., orator parum vehemens Ci. razvnet, ingenium L., voluntates S., vehementer agere Ci., me vehementer accusant Ci., ingemuisse vehementius Ci., se vehementissime exercere in aliquā re C., vehemens in agendo Ci., paterone esse in eos vehemens? Ci., se vehementem praebere in aliquem Ci., vehementer invehi in aliquem Ci., vehemens lupus H., canis Ph.; z loc.: vehemens animi Aur.; analogija: operā vehemente H. vsiljivo.

    2. odločen, krepek (krepak), krepkoben, strog: habemus senatūs consultum in te vehemens et grave Ci., iudicium, litterae Ci., quis tam vehementer de salute suā contendit? Ci.

    3. metaf. silen, močen (močan), krepek (krepak), trden, velik, hud, buren, znaten, učinkovit: Cu., Auct. b. Hisp., Col., Plin. idr., volnus Ci., magnum ac vehemens (burna) bellum Ci., fuga Hirt. vihrast, Iuppiter Optimus Maximus, cuius nutu et arbitrio caelum, terra maria que reguntur, saepe ventis vehementioribus L. močnejšimi, vehementior somnus L. trdnejše, id vehemens ad sanguinem supprimendum est Cels. odlično sredstvo za ustavljanje krvi; adv. vehementer zelo, silno, močno, krepko, odločno, hudo, živo, znatno, vneto, vehementno, vroče, skrajno, nadvse: vehementer gaudere, laetari, delectari, gratulari, admirari, desiderare, timere, errare Ci., haec vehementius tum colebantur Ci., eo vehementius niti S., vehementissime displicet Ci.; pri adj. (stopnjujoč): Pl., Auct. b. Hisp., Corn. idr., vehementer carus S., vehementer arduus, moderatus, utilis Ci.; pri adv.: vehementer adhuc egit severe Ci. ep.
  • vèle prisl. zelo, veliko: vele se zabrinuti; vele govoriti; vele lijepa si, djevojko
  • veòma prisl. zelo: veoma mi je žao; veoma dobar
  • very2 [véri] prislov
    zelo; prav, zares; v polnem pomenu; baš

    very good prav, v redu, se strinjam
    very well prav dobro, v redu
    very much zelo, izredno
    my very own zares moj, osebno moj
    the very best quality res najboljša kakovost
    at the very latest res najkasneje
    it is the very last thing to do to je res (prav) zadnja stvar, ki jo je treba narediti
    you may keep it for your very own lahko si to obdržiš kot svojo (pravo) last
    I'll do my very utmost napravil bom prav vse, kar bo v moji moči
    I bought it with my very own money to sem kupil z res svojim denarjem
  • vīvus 3 (iz *gu̯īu̯Hós; gl. vīvō)

    1. živ, živeč (naspr. mortuus, necatus): aliquem aut vivum aut mortuum tradere N., si Iugurtham vivum aut necatum sibi traderet S., qui cum tantum ausus sit ustor pro mortuo, quid signifer pro vivo non esset ausus? Ci., qui vivum eum (sc. Dionem) (ko je živel) tyrannum vocitarant, eidem liberatorem patriae … praedicabant (sc. mortuum) N., aliquem vivum concremare L., cremare Iust., ut et patrem et filium vivos comburat Ci. ep., aliquem vivum obruere S., defodere Plin. iun., mille ducentos vivos captos L., quorum (sc. simulacrorum) … membra vivis hominibus complent C., frangetis impetum vivi Ci.; pogosto v abl. me, te, se, eo, illo, aliquo vivo Pl., Hirt., Q. idr. za (časa) mojega (tvojega, svojega, njegovega … ) življenja, v času mojega (tvojega, svojega, njegovega … ) življenja, za (časa mojih … ) živih dni ipd., Cato adfirmat se vivo illum non triumphaturum Ci., Hannibale vivo N., illo usus erat Alexandro vivo familiariter N. dokler je Aleksander živel; v aliteraciji vivus et videns živ in videč = živ in (prav) na svoje oči: vivus, ut aiunt, est et videns cum victu ac vestitu suo publicatus Ci., huic vivo videntique funus ducitur Ci.; enalaga živ = od živega (izhajajoč, izvirajoč, prihajajoč): vox Ci., Sen. ph., Plin. iun. ustna (govorjena) beseda, calor O. živa, životna, telesna, naravna, sanguis O.; subst. vīvī -ōrum, m živi, živeči, ljudje: O., regna invia vivis V.; vivus o telesnih delih živ, mesén: vivos rodere ungues H. do živega, do krvi, ad vivas usque partes vulnera circumcīdere Plin. do živega, do mesa, ulcera ad vivum corpus redigere Plin. ture zopet omeseniti = namesto turov tvoriti meso; od tod subst. vīvum -ī, n živo: calor … ad vivum … veniens L. ali imber altius ad vivom persedit V. do živega, do kosti, do mozga, quod relicum e vivo est Plin., eradi vivo tenus ali ad vivum resecatur Col. do živega, do mesa, prav globoko; pren.: neque id ad vivum reseco Ci. = nočem natanko preiskovati, de vivo … aliquid erat resecandum ali nihil detrahit de vivo Ci. od glavnice vzeti (jemati), odda(ja)ti.

    2. metaf. o neživih subj.
    a) (o rastl., zlasti drevesih) živ, svež, zelen, zeleneč, cvetoč: plantaria V. žive, caespes O., H. ali arundo O. zeleneč(a), saepes Varr., Col. živ plot, živa meja, linum Plin. živi lan.
    b) (o drugih stvareh) živ, naraven: aqua Varr., Sen. ph. ali flumen L., V. živa, tekoča, fons, ros O. ali lacus V. ali aequor, viva … quies ponti Mart. čvrst, hladen; pumex O. ali saxum V., O., T. živ(a), lapis kresilnik, kresilo: Plin. ali neobdelan kamen: Ambr., sulpur L., Plin. samorodno, argentum Plin. živo srebro, calx Vitr., Sen. ph., Plin. živo, color Mart. naravna; pesn. živ = trajen, dolgotrajen, večen, dolgovečen: facta Naev. ap. Gell., amor V., lucernae H. ki ne ugasnejo, vedno goreče; (o podobah, upodobitvah) zvesto po življenju posnet, kakor živ: vivos ducent de marmore voltus V., artes veterumque manus variisque metalla viva modis Stat.
    c) (o abstr.) živ, živahen, isker, ognjevit: vivus et ingenuus animus Plin. iun., vivi pectoris homo Arn. Adv. vīvē živo, živahno, zelo: vive sapis Pl.
  • vnéma (-e) f ardore, fervore, impeto, impegno, zelo:
    lotiti se dela z veliko vnemo accingersi al lavoro con grande impegno
    prizadevati si z veliko vnemo prodigarsi con grande zelo
  • vnétost (-i) f zelo, ardore:
    delati v veliko vnetostjo lavorare con grande zelo
  • vȑlo prisl. zelo: vrlo sam iznenađen