Franja

vôtre (le, la) [votr] pronom vaš

à la vôtre! na vaše (zdravje)!
je suis des vôtres sem z vami, se vam pridružujem, sodelujem z vami
les vôtres vaši, vaša družina

labe-faciō -ere -fēcī -factum, pass. labe-fīō -fierī -factus sum (labāre in facere)

1. (o)majati, (z)rahljati, pretres(a)ti, (z)rušiti: omnes dentes labefecit mihi Ter. omajal (= izbil) mi je vse zobe, labefacta magna parte muri C., (hastile) vi multa partem labefecit in omnem O. je omajal, zrahljal, labefactaque tandem ictibus innumeris … arbor corruit O., quamvis charta sit a vinclis non labefacta suis O. nerazvezan, neodprt, calor labefacta per ossa cucurrit V. po omehčanih (raztopljenih) kosteh, labefacta movens robustus iugera fossor V. globoko prekopavajoči, munimenta incussu arietum labefieri Sen. ph., tenera et labefacta nix (naspr. fixa et dura) Sen. ph., puppis labefacta solvitur Val. Fl., (Pius Aurelius senator) questus mole publicae viae ductuque aquarum labefactas aedis suas T.

2. metaf.
a) (fizično) pretres(a)ti, (o)slabiti: membra voluptatis dum vi labefacta liquescunt Lucr., segregandi a sanis morbidi, ne quis interveniat, qui contagione ceteros labefaciat Col., obnoxia morbis corpora … aestus impatientia labefecit T. je spodkopala telesno zdravje.
b) (politično) omajati, izpodriniti, strmoglaviti, uničiti, upropastiti: ruere illa non possunt, ut haec non eodem labefacta motu concidant Ci., quibus (rebus secundis) labefactis S., quo (consensu) … iura plebis labefacta essent L., nihil hunc amicitia Seiani, sed labefecit haud minus validum ad exitia Macronis odium T., labefacta (po drugih labefactata) iam fide Suet. ko je bil kredit že omajan (spodkopan).
c) (duševno) omajati, (z)ganiti: quem numquam ulla vis … labefecit Ci., animus vario labefactus vulnere nutat huc levis atque illuc O., labefacta mens succubuit Sen. tr.; z gr. acc.: magnoque animum (v duhu) labefactus amore V., ancipiti mentem labefacta timore Sil.; occ. zvestobo koga omajati = naščuvati koga: primores classiariorum … labefacere … conisa est T.

lišávati lìšāvām
I.
1. odvzemati komu kaj: lišavati koga slobode; pod starost priroda čovjeka često lišava vida
2. oproščati koga česa: time vas ja lišavam svake sumnje
II. lišavati se biti ob: zbog njega lišavam se zdravlja zaradi njega sem ob zdravje

malfērmo agg. netrden, majav (tudi pren.):
salute malferma slabo zdravje
sedia malferma majav stol

marljiv pridevnik
1. (o delavnosti) ▸ szorgalmas, szorgos, serényČeprav je bil izjemen garač in marljiv delavec, ni od tega nikoli imel tudi gmotnih koristi. ▸ Habár kőkeményen és serényen dolgozott, ebből sosem származott anyagi előnye.Med, ta sladki naravni pridelek marljivih čebel, je vsestransko blagodejen za zdravje. ▸ A méz, a szorgalmas méhek édes, természetes terméke számos jótékony hatással bír az egészségre. Marljive roke vsakega delavca v tobačni tovarni zvijejo tudi preko 100 cigar na dan. ▸ A dohánygyári munkások szorgos kezei alól akár száznál is több szivar kerül ki naponta.
2. (o dejanjih) ▸ szorgalmas, szorgos, serényŽe lani smo dobre rezultate dosegli s trdim in marljivim delom, ki je letos še bolj profesionalno. ▸ Már tavaly is jó eredményeket értünk el kemény és szorgalmas munkával, idén pedig még inkább professzionális módon dolgozunk.Oče ga je priganjal k marljivejšemu učenju, vendar ni bil tak čudežni otrok, ki gre pri enajstih letih že študirat. ▸ Apja serényebb tanulásra ösztökélte, de nem tartozott azok közé a csodagyerekek közé, akik 11 évesen már egyetemre mennek.Za trud in marljivo vadbo je bil nagrajen, da si je kot mladinec leta 1953 ogledal v Rimu svetovno prvenstvo v orodni telovadbi. ▸ Erőfeszítéseiért és szorgalmas edzésmunkájáért jutalmul még juniorként megnézhette az 1953-as római szertornász-világbajnokságot.

mauvais, e [movɛ, z] adjectif slab, slabe kakovosti, manjvreden; pomanjkljiv, nezadosten; hudoben, zèl; nevaren, škodljiv, neugoden; nezdrav; neprijeten; zavisten; (pre)drzen; napačen, naróben, neprimeren; razburkan, nemiren (morje); masculin, féminin zlobna oseba

le Mauvais Zlodej, Vrag, Skušnjavec, Hudič; adverbe slabó
sentir mauvais smrdeti
en mauvaise compagnie v slabi družbi
en mauvais état v slabem stanju
pas mauvais ne slab, (nikakor) ne (tako) slab
mauvaise administration, gérance slabo upravljanje, gospodarjenje
mauvais bruit masculin obrekovanje
mauvais esprit masculin, (figuré) nejasna glava; črnogledec, rovar, podpihovalec
mauvaise étoile féminin nesrečna zvezda
mauvaise foi féminin nezvestoba
mauvaise fortune féminin smola, nezgoda, nesreča
mauvais garnement masculin malopridnež, pobalin, paglavec
mauvaise graisse (médecine) odvečna maščoba
mauvaise herbe féminin plevel
mauvaise langue féminin strupen jezik
mauvais livres masculin pluriel slaba literatura, šund
mauvais œil masculin zél pogled, urok
mauvaise plaisanterie féminin slaba, neokusna šala
mauvaise récolte féminin slaba letina
mauvaise santé féminin slabo zdravje
mauvais sujet masculin pridanič, potepuh
mauvaise tête féminin trmoglavec
mauvais et bon cœur mehko srce v trdem oklepu
mauvais traitement masculin grdo ravnanje, mučenje, trpinčenje
mauvais vouloir masculin zlohotnost, zlobnost
mauvaise vue féminin slab vid, slabe oči
femme féminin de mauvaise vie deklina, prostitutka, pocestnica
avoir mauvaise bouche imeti neprijeten okus v iatih
il a mauvaise mine videti je bolan, ne dela dobrega vtisa
avoir mauvaise tête biti trmast
(familier) l'avoir, la trouver mauvaise biti jezen, nevoljen, slabe volje (zaradi česa)
il est mauvais comme la gale sama zloba ga je
il fait mauvais slabo vreme je
faire mauvaise mine à quelqu'un odbiti, zavrniti koga, hrbet mu pokazati
faire un mauvais rêve imeti neprijetne sanje
faire la mauvaise téte (zlobno) trmoglaviti
chercher une mauvaise querelle à quelqu'un iskati odvečen prepir s kom
jouer un mauvais tour à quelqu'un grdó jo komu zagosti
prendre quelque chose en mauvaise part zameriti kaj
ne le prenez pas en mauvaise part! ne zamerite mi tega!
passer un mauvais quart d'heure prestati hude, težke trenutke
trouver mauvais ne odobravati
ça sent mauvais (figuré) stvari se slabo obračajo
mauvaise herbe croît toujours (proverbe) kopriva ne pozebe

ménager [menaže] verbe transitif prizanašati (quelqu'un komu), imeti obzir, obzirno ravnati (quelqu'un s kom); varčevati, biti gospodaren (quelque chose s čim); varovati, čuvati; napraviti, urediti, pripraviti (une surprise presenečenje), izvesti

se ménager čuvati se, paziti se, paziti na svoje zdravje
ménager quelque chose à quelqu'un priskrbeti komu kaj
je n'ai rien à ménager ni mi treba imeti obzira do ničesar
ne pas ménager ne varčevati
ménager la chèvre et le chou (figuré) gledati, da je volk sit in koza cela
se ménager selon les circonstances ravnati se po okoliščinah
ne ménager aucun effort pour ... nobenega truda se ne bati ...
ne pas ménager ses éloges, ses paroles ne varčevati s pohvalami, z besedami
ménager un chemin napraviti pot
ménager ses expressions biti umerjen v izražanju
ménager ses paroles malo govoriti
ne pas ménager sa peine, la fatigue nobenega truda se ne bati
se ménager une porte de sortie (figuré) pustiti si (ena) vratca odprta

minare v. tr. (pres. mino)

1. minirati

2. pren. zminirati, spodkopati:
vizio che mina la salute razvada, ki spodkopava zdravje

miner [mine] verbe transitif minirati, delati podkope, položiti mine; figuré (na skrivaj) spodkopati; figuré uničevati, uničiti

miner une maison, un pont, une route minirati hišo, most, cesto
miner la santé spodkopati zdravje

mísliti (-im)

A) imperf. ➞ pomisliti

1. pensare:
misliti zbrano pensare con concentrazione
mislil je samo na smrt non faceva che pensare alla morte

2. pensare, ritenere, credere:
mislim, da so dogodki potekali takole penso che i fatti siano andati così

3. (imeti odnos do koga, česa) pensare:
dobro, slabo misliti o kom pensare bene, male di qcn.
dekle misli, kako je lepa la ragazza pensa di essere bella

4. (z nedoločnikom izraža namen, pojasnilo, možnost uresničitve česa) pensare, aver intenzione, intendere:
dolgo sem mislil govoriti z vami è da molto che intendevo parlare con lei
nisem te mislil žaliti non intendevo offenderti
ali mislite že kaj kmalu končati?! pensate o no di finirla?!

5. mislim reči (za dopolnitev povedanega, povzetek vsebine povedanega) intender dire, voler dire:
kaj ste po poklicu, mislim (reči), kakšno izobrazbo imate? lei che professione fa, volevo dire, che scuole ha fatto?
s tem ne mislim reči, da lenarite e con ciò non voglio dire che non fate niente

6. (izraža točno določitev predmeta) pensare:
koga misliš? chi pensavi?

7. ali misliš, kaj misliš (v medmetni rabi; izraža začudenje, podkrepitev trditve):
ali misliš, da tega ne vem? cosa credi che non lo sappia?
to je velik uspeh, kaj misliš è un grande successo, nonc'è che dire
ali misliš že enkrat pospraviti deciditi a sparecchiare, a far ordine una buona volta
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
misliti na svojo korist pensare al proprio tornaconto
treba je misliti tudi na prihodnost bisogna pensare anche al futuro
ta človek misli na vse uno che pensa a tutto
misliti je treba tudi na svoje zdravje bisogna pensare a, aver cura della propria salute
misliti s svojo glavo pensare con la propria testa
misliti bolj s srcem kot z glavo ragionare più col cuore che con la testa
imeti navado glasno misliti aver l'abitudine di pensare ad alta voce
verjela je, da fant resno misli credeva che il ragazzo avesse intenzioni serie
to mi je dalo misliti ciò mi ha fatto pensare
nisem toliko dobil, kot sem mislil non ho ricevuto quanto m'aspettavo

B) mísliti si (-im si) imperf. refl. (predstavljati si) immaginare; pensare; credere:
težko si mislim kaj hujšega non so immaginarmi niente di più grave
ne morem si misliti, da je res non posso credere che sia vero
(za podkrepitev trditve, pritrjevanja) kar misli si, nikamor ne boš šla non esci neanche per sogno
'To me je užalilo' 'Si (lahko) mislim' 'E questo mi offese' 'Posso immaginarlo, lo credo bene'

mud¹ [məd] samostalnik
blato, glen, grez
figurativno nesnaga

sleng mud in your eye! na zdravje! (pri pitju)
his name is mud na slabem glasu je, izgubil je ugled
figurativno to stick in the mud obtičati, ne napredovati
stick-in-the-mud nepodjetnež, reva
to fling (ali throw) mud at s.o. blatiti koga
to drag (down) into the mud povleči koga v blato
Mud Cat State vzdevek za državo Mississippi (ZDA)

na predlog

1. kam: auf, obesiti, prisloniti, nasloviti, drugo šolo: an (jemanden/etwas)
na tla pasti: zu Boden
na obisk auf/zu Besuch
prireditev: in
na koga: auf

2. kje: auf, viseti, biti prislonjen, biti všeč: an
na sebi an sich
soncu, dežju, luči, prireditvi: in; obeh straneh: zu; obisku: auf/zu; ohceti: bei
na okenski polici an der Fensterbank (A CH auf der Fensterbank)

3. kdaj: an (na večer pred X am Abend vor X, am Vorabend des X), (ob) an, bei; na kdaj: auf (na četrtek auf Donnerstag); (proti) gegen (na poldne gegen Mittag)

4. (po) mera: pro (na glavo/leto pro Kopf/Jahr)

5. preiskati, izprašati: auf … hin

6.
na vzhodni strani ostseitig
peč na petrolej der Petroleumofen
odlitek na pesek das Sandformverfahren

7.
na prerokovo brado! beim Bart des Propheten! ➞ → lov, pogon, poteza, samo, sila, suho, na pomoč!, na svidenje!, na zdravje!

na prep.

I. (s tožilnikom)

1. (za izražanje premikanja k) su, sopra, in; addosso, a:
na glavo dati mettere in testa, sulla testa
natakniti na kol impalare
zadeti na oviro urtare contro un ostacolo
priti na misel venire in mente
obesiti na steno appendere al muro
trkati na vrata bussare alla porta
vreči se na koga gettarsi addosso a qcn.

2. (za izražanje cilja) a, in, su:
oditi na deželo andare in campagna
iti na pot andare in viaggio
okno gleda na cesto la finestra dà sulla strada
šport. streljati na vrata tirare in porta

3. (za izražanje delitve, razdeljevanja) a, in:
sto tolarjev na osebo cento talleri a testa
voziti sto kilometrov na uro viaggiare a cento chilometri all'ora

4. (za izražanje končne meje, natančne mere, velike količine) a:
temperatura pade na ničlo la temperatura scende a zero gradi
bilo jih je na tisoče ce n'erano a migliaia

5. (za izražanje usmerjenosti duševne dejavnosti) a, di:
spoznati se na glasbo intendersi di musica
misliti na prihodnost pensare al futuro

6. (za izražanje časovne opredelitve) ○; a, di:
državni praznik bo prišel na nedeljo la festa nazionale verrà di domenica
na vsake tri tedne ga obišče gli fa visita ogni tre mesi

7. (za izražanje približevanja časovni meji) ○; a, in:
tri četrt na osem otto meno un quarto, un quarto alle otto
vrnil se bo na jesen tornerà in autunno

8. (za izražanje načina, kako dejanje poteka) a, in, per:
na dolgo pisati o scrivere per esteso di
znati na pamet sapere a memoria
na vsak način in ogni modo

9. (za izražanje sredstva) a:
igrati na klavir suonare il pianoforte, al pianoforte
motor na bencin motore a benzina
mlin na veter mulino a vento

10. (za izražanje omejevanja) di:
slep na eno oko cieco di un occhio

11. (za izražanje vzroka) a, su, per:
na željo su desiderio
odgovoriti na vprašanje rispondere alla domanda

12. (za izražanje namena) a, in:
iti na delo, na lov andare al lavoro, a caccia
blago na prodaj merce in vendita

II. (z mestnikom)

1. (za izražanje stanja) a, in, su, addosso, per; knjiž. in sede di:
na cesti je gost promet per le strade il traffico è intenso
kozarec je na mizi il bicchiere è sul tavolo
klobuk na glavi cappello in testa
imeti na sebi, nositi portare addosso
na izpitih agli esami, in sede di esami

2. (z glagolskim samostalnikom za izražanje dejavnosti) a, presso, in, su, da:
biti na lovu, na plesu essere alla caccia, al ballo
pri nas je na stanovanju alloggia da noi
zaposlen na pošti impiegato alla posta, presso la posta
je na delu v Berlinu, v Nemčiji lavora a Berlino, in Germania

3. (za izražanje splošnega stanja) in, a:
biti na boljšem essere in vantaggio
imeti na skrbi, na sumu avere in cura, in sospetto

4. (za izražanje omejevanja) a, di:
bolan na pljučih malato ai polmoni

5. (za izražanje sredstva, orodja) a, in, con:
kuhati na olju cuocere in olio
peljati se na kolesu andare in bicicletta
učiti se na napakah imparare dagli errori
pren. na mojo čast parola d'onore
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
na daleč se koga ogniti, izogibati tenersi alla larga da qcn.
biti na dobrem glasu godere di buona fama, reputazione
veliko dati nase avere un'alta opinione di se
vsa skrb leži na njegovih ramenih ogni cura, responsabilità ricade sulle sue spalle; a tutto deve provvedere lui
na tebi je, kako bo stvar potekala dipende da te come andrà a finire
glagoli na -ati i verbi in -ati
a na kvadrat (a²) a al quadrato
alergija na beljakovine allergia alle proteine
šah. biti na potezi muovere
biti na vrsti toccare a
teh. pogon na sprednji kolesi trazione anteriore
na levo, na desno a sinistra, a destra
na zdravje! (alla) salute!
na vrat na nos di punto in bianco, in fretta e furia

nagájati (-am) imperf.

1. molestare; stuzzicare; fare dispetti:
nagajati z ropotanjem molestare facendo baccano

2. intralciare, ostacolare, fapporre ostacoli:
rad bi gradil, pa mu nagaja sosed vorrebbe farsi la casa ma il vicino gli frappone ostacoli

3. ekst. non funzionare bene, essere difettoso:
elektrika nagaja ci sono disturbi nella corrente
zadnje čase mu zdravje nagaja negli ultimi tempi è malandato di salute

nanòsiti nànosīm
I.
1. nanašati, naplavljati
2. prinašati
3. prizadevati: nanositi komu štetu
4. nanašati: nanositi geometrijski lik
5. ekspr. mešati v svoj jezik tuje besede ali narečne posebnosti: malo nanosim na arapski
II. nanositi se
1. nanositi se: nanositi se lijepih haljina
2. nanositi se glave dolgo živeti; nanosio se zdravlja! bodi zdrav!, bog ti daj zdravje!

négliger [-že] verbe transitif zanemariti, ne se brigati za, pozabiti, puščati v nemar, opustiti, zamuditi (priliko)

se négliger zanemariti se
négliger sa santé, ses affaires, ses devoirs zanemariti svoje zdravje, svoje posle, svoje dolžnosti
il a négligé de m'avertir pozabil me je obvestiti
négliger l'occasion zamuditi priliko

neuničljív indestructible ; (mov) resistente al desgaste

neuničljiv humor humor m inagotable
neuničljivo zdravje salud f inquebrantable

nìt (níti) f

1. filo (pl. m fili, pl. f fila):
presti, sukati nit filare, torcere il filo
bombažna, svilena nit filo di cotone, di seta
zlate niti fili d'oro

2. pren. filo:
nit pogovora il filo del discorso
pren. Ariadnina nit filo di Arianna
pren. presti niti človekove usode tessere i fili del destino umano
pren. prestriči, pretrgati nit življenja causare la morte
pren. zmešati komu vse niti mandare a monte i piani di qcn.
pren. njegovo življenje visi na niti la sua vita è appesa a un filo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
tekst. efektna nit filo ritorto fantasia
tekst. osnovna, votkovna nit filo di ordito, di trama
med. kirurška nit sutura, catgut
bot. prašnična nit filamento
tekst. nit iz grobe svile capitone
nit za bisere infilaperle

3. zool.
živa nit gordio (Gordius aquaticus) bot. nervo
PREGOVORI:
zdravje po niti gor, po curku dol il male viene a carrate e va via a once

notice¹ [nóutis] samostalnik
obvestilo, objava, oglas; opazovanje, zaznanje; zaznamek, opomin; pozornost; odpoved; pismena opomba ali kratek članek v časopisu; ocena (knjige, filma itd.)

ekonomija notice of assessment davčna odločba
previous notice predhodna objava
this is to give notice that s tem obveščamo, da
pravno to give notice of appeal vložiti priziv
parlament to give notice of motion dati iniciativen predlog
obituary notice osmrtnica, obvestilo o smrti
to attract (ali come into) notice obrniti pozornost nase
to be under notice to quit biti blizu smrti
to bring s.th. to s.o.'s notice opozoriti koga na kaj
to escape notice ostati neopazen
to give s.o. notice odpovedati komu službo
to give s.o. notice of s.tb. sporočiti komu kaj
to give notice to quit odpovedati (stanovanje, službo)
to have notice zvedeti, biti obveščen
pravno to serve notice upon s.o. pozvati koga (na sodišče)
at a minute's (ali moment's) notice takoj
a month's notice enomesečna odpoved
without notice brez odloga (odpuščen itd.)
at short notice v kratkem roku
to put up a notice objaviti (na oglasni deski)
šaljivo to sit up and take notice iti na bolje (zdravje)
until further notice do nadaljnjega
baby takes notice otrok se začenja zavedati stvari okoli sebe
to take notice of opaziti, ozirati se na kaj
take notice that opozarjam te, da
to take no notice of ne zmeniti se za kaj, ignorirati
not worth s.o.'s notice nevreden upoštevanja

odvèč

A) adv. (v predikat. rabi)

1. di più, in più; di troppo:
deset ploščic je odveč dieci mattonelle sono in più, sovrappiù

2. (izraža nepotrebnost, zoprnost) di troppo, troppo:
skrb za zdravje ni odveč non è di troppo aver cura della salute
če vam ni odveč, me odpeljite domov se non chiedo troppo, la prego di portarmi a casa

B) odvèč adj. inv. di troppo, superfluo, extra:
odveč človek uomo di troppo