Franja

ce [sə] pronom to

ce qui (to), kar
ce que (to) kar
depuis ce od tedaj
c'est-à-dire to se pravi, to je, namreč
qu'est-ce à dire? kaj se to pravi?
ce disant rekoč to, s temi besedami
ce dit-on kot se govori, tako se govori
c'en est fait de moi z menoj je konec
ce n'est pas que (je veuille) ne da bi morda (hotel)
pour ce faire v ta namen
ce (me) semble kot se zdi, kot je videti
c'est à moi de ... jaz sem na vrsti, da ...
c'est pourquoi zato
c'est que ker; namreč
c'est à pleurer človek bi se zjokal
sur ce nakar; nato
le temps, c'est de l'argent (proverbe) čas je zlato

Cecrops -opis, m (Κέκροψ) Kekrops, najstar. kralj v Atiki, po mitu pol človek pol kača, zato Cecr. geminus: O. Od tod

1. patronim Cecropidēs -ae, m (Κεκροπίδης) Kekropid, Kekropov potomec = Tezej: O.; v pl. Cecropidae -ārum, m = Atenci: V., O. K temu fem. Cecropis -idis kekropska = atiška: terra O., ales O. = Prokne, kot subst. = Kekropida: Aglauros O., Procne O. Prokne kot Pandionova hči.

2. adj. Cecropius 3 kekropski, Kekropov: arx O. atenski grad, ki se imenuje tudi samo Cecropia -ae, f Kekropija: O., Plin. Pesn. (met.) = atiški: insula Pl. ali fines Lucr. Atika, apes V., cothurnus H atiška tregedija, Cecropiae domus opprobrium H. (o Prokni, hčeri atiškega kralja Pandiona), Cecropia dote madent pectora Mart. so polne atiške modrosti.

celebrō -āre -āvī -ātum (celeber)

1. kak kraj pogosto, mnogoštevilno obiskovati, kako mesto poživiti: viae multitudine legatorum... celebrabantur Ci., si domus nostra ab iis celebratur Ci., c. deûm delubra festis diebus Lucr., atria, domos, silvas O., limina Pr., templa Plin. iun., Tagus auriferis arenis celebratur Plin. v Tagu se pogosto nahaja zlatonosni pesek; z dvojnim acc.: c. aliquem magistratum Tib.; z adverbialnimi določili: sepulcrum L. Catilinae... hominum... conventu epulisque celebratum est Ci. so obiskovali ljudje in se tam gostili, cuius litteris aures meae celebrantur novis nominibus gentium Ci. iz njegovih pisem prihaja do mojih ušes brez števila novih imen, c. litora ludis V. z igrami oživljati, ripas carmine O. polniti, iuvenes multo sermone Tib. pogosto se spuščati v pogovor z mladimi ljudmi.

2. gnesti se okoli koga, spremljati ga: in hominum coetu gratulationibus habendis celebramur Ci., frequentia et plausus me usque ad Capitolium celebravit Ci., in urbe clandestini coetus celebrabant (Agrippam) T. svojat se je gnetla okrog njega.

3. svečanosti, zboru idr. v velikem številu prisostvovati, kaj slaviti, praznovati, obhajati: tota celebrante Sicilia sepultus est N. vsa Sicilija je privrela k njegovemu pogrebu, c. diem natalem T., nuptias L., T., hymenaeos V., certamina patri V., sacrum Cu., spectaculum T., orgia Cat., simulacrum vindemiae T. trgatev praznovati, ludos maiores fieri celebrarique voluerunt Ci.; z adverbialnimi določili: celebratur omnium sermone laetitiaque convivium Ci., c. comiter regis convivium L., epulas vino largius L., epulas cantu L., Plin. iun., dapes festumque canendo O. s petjem oživljati, natalem dei ludis O., funus omni apparatu atque honore Cu. slaviti sijajen in časten pogreb.

4.
a) pren. pridno izvrševati, izvajati, ukvarjati se s čim, pogosto rabiti, uporabiti (uporabljati): Gell., Arn., artes Ci., causarum cognitio... celebratur Ci., nec unum genus est divinationis publice privatimque celebratum Ci., cum his seria et iocos c. L. uganjati, celebrari de integro iuris dictio L. se je začelo znova, postea id genus mortis celebratum T. se je ta način smrti posplošil, c. iambum Q.
b) z besedo širiti, razširiti (razširjati), razglasiti (razglašati), na znanje da(ja)ti: laudes alicuius litteris Ci., quibus in locis factum esse consulem Murenam nuntii litteraeque celebrassent Ci., caedes Asuvii omnium sermone celebrata Ci.; pohvalno oznaniti (oznanjevati), slaviti, proslavljati, povelič(ev)ati: famam alicuius Ci., egressum alicuius ornare atque celebrare Ci., fortuna re cuncta ex lubidine magis quam ex vero celebrat obscuratque S., c. aliquid in maius S., L. slaveč razvpiti, tribuni legem omnibus contionibus celebrabant L., famā celebrari Ci., N., O., T., avus nulla inlustri laude populi Rom. gloriam laudemque celebrandam Ci. da bi opeval, nomen alicuius scriptis c. Ci., talia carminibus celebrant V., quem virum aut heroa lyra vel acri tibia sumis celebrare, Clio? H., Palladis urbem carmine c. H., celebrant carminibus antiquis Tuisconem deum T.; z dvojnim acc.: Aesculapium vetustissimum auctorem Cels., eum socium laborum T. — Od tod adj. pt. pf. celebrātus 3

1. pogosto (mnogo) obiskovan: forum... maxime celebratum S., occ. od mnogih udeležencev obhajan, praznovan, zato svečan, slovesen, slavnosten: dies festus celebratusque L., dies celebratior O., supplicatio celebratior L.

2. splošno razširjen, znan, običajen: illa caedes... omnium sermone celebrata Ci., scio me in rebus celebratissimis omnium sermone versari Ci., verbum celebratius Gell.; occ. slavljen, proslavljan, sloveč, slaven: Scipio... ingentis ad incrementa gloriae celebratus L., c. artifices, auctores Plin., scriptor celebratissimus Gell., c. forma S. fr., templum, Macedonum fortitudo Cu., eloquentia T., nomine quam pretio celebratior ara O., celebratissimus carminibus fons Arethusa Sen. ph.

3. pogostoma rabljen, pogosten: missile c. Sil., celebrata apud Graecos schemata Q., anuli usus celebratior Plin.

Opomba: Star. celebrassit = celebraverit: Pl. ap. Non.

celina samostalnik
1. (večja površina kopnega) ▸ földrész, kontinensSopomenke: kontinent

2. (o delu države) ▸ szárazföldLetališče je na otoku, zato upoštevajte morebitno gnečo na mostu, ki povezuje celino z otokom Krkom. ▸ A repülőtér egy szigeten található, ezért kérjük, vegye figyelembe, hogy a szárazföldet a Krk szigettel összekötő hídon dugók lehetnek.

Cephalus -ī, m (Κέφαλος) Kefal,

1. sin Merkurja (Hermesa) in Herze, vnuk tesalskega kralja Eola, lepi lovec, mož Prokride, ki jo je na lovu nehote ustrelil; zato ga je areopag pregnal iz Aten: O., Hyg., Serv.

2. oče gr. govornika Lizije (Lysias): Ci. ep.

cepivo samostalnik
1. (snov za zaščito proti bolezni) ▸ oltóanyag, vakcinaPrvi odmerek cepiva je treba dati dojenčkom, ko so stari od 6 do 15 tednov. ▸ A vakcina első adagját a csecsemőknek 6 és 15 hetes koruk között kell beadni.
Svetovna zdravstvena organizacija priporoča uporabo cepiv proti koleri, skupaj z drugimi ukrepi, pri posameznikih z visokim tveganjem za okužbo. ▸ Az Egészségügyi Világszervezet a fertőzés magas kockázatának kitett személyek esetében más intézkedésekkel együtt a kolera elleni védőoltás alkalmazását ajánlja.
Cepivo lahko tudi prepreči pojav bolezni pri necepljenih otrocih, saj zmanjšuje število aktivno okuženih. ▸ A vakcina a nem beoltott gyermekek megbetegedését is megelőzheti azáltal, hogy csökkenti az aktívan fertőzött gyermekek számát.
Iznajdba široko učinkujočega cepiva je zato malo verjetna. ▸ Egy széles körben hatékony vakcina feltalálása ezért valószínűtlen.
Prva pošiljka naročenega cepiva proti gripi je večinoma pošla v trenutku. ▸ A influenza elleni vakcina első megrendelt szállítmánya többnyire azonnal elfogyott.
Pri 12 mesecih prejme namreč otrok prvi odmerek cepiva, naslednjega pa pred vstopom v šolo. ▸ A gyermek ugyanis 12 hónapos korában kapja meg az első adag oltóanyagot, a következőt pedig az iskola elkezdése előtt.
Povezane iztočnice: peroralno cepivo

2. sirarstvo (o snovi pri izdelavi sira) ▸ oltó, oltóanyag, oltókultúra

cērūssa -ae, f (iz gr. *κηρόεσσα, κηροῦσσα: κηρός voščena) voščeno lepotilo (prim. cēra 2. c), od tod za to lepotilo uporabljano svinčevo belilo, ki je strupeno, zato včasih = strup: Pl., O., Vitr. idr.

Chaerea -ae, m (Χαιρέας) Hajrea gr. nom. propr.: Ter.; kot rim. priimek, npr.

1. C. Fannius Ch. Gaj Fanij Hajrea: Ci.

2. C. Cassius Ch. Gaj Kasij Hajrea, tribun telesne straže; s svojimi zarotniki je umoril cesarja Kaligulo, zato ga je cesar Klavdij dal usmrtiti: Sen. ph., Suet., T., Aur.

Charybdis -dis, acc. -dim in -din, redko (v pozni lat.) -dem, abl -dī, f (Χάρυβδις) Haribda, morski vrtinec v Mesinskem prelivu; starodavniki so se ga bali in si ga zato predstavljali kot požrešno morsko pošast: Ci. idr., dextrum Scylla latus, laevum implacata Charybdis obsidet atque... ter... vastos sorbet on abruptum fluctus V.; apel. vrtinec sploh: Prud.; pren. za oznako česa slabega, kakšne napake, predvsem lakomnosti: Syrtim patrimonii scopulum libentius dixerim, Charybdim bonorum voraginem potius Ci., incidit in Scyllam, qui vult vitare Charybdim H., quanta laborabas Charybdi H.

Chīrōn (Chīrō: L. Andr. fr., Iuv. ) -ōnis, acc. -ōna in -ōnem, m (Χείρων) Hiron, Kentaver, slavni glasbenik, zdravnik in vedeževalec, Saturnov in Filirin sin (od tod Philyridēs Filirin sin: V., O.) Ahilov, Asklepijev in Jazonov vzgojitelj; v boju s Kentavri mu je Herakles s strelo zadal neozdravljivo rano, zato ga je Jupiter sprejel na nebo kot ozvezdje (Strelec): Lucan.; kot kipec: Iuv. Od tod adj.

1. Chīrōnēus 3 (Χειρώνειος) Hironov, hironski: vulnus Luc. neozdravljiva.

2. Chīrōnīus 3 (Χειρώνειος) = Chīrōnēus: vulnus Cels., Ap. h. neozdravljiva, ulcus Cels.; subst. Chīrōnīa -ae, f hironija, hironska, rodovno ime več rastlin: Plin., Chīrōnīon -īī, n bot. = centaurēum: Plin.

3. Chīrōnicus 3 Hironov: ars Sid.

ciklus samostalnik
1. (obdobje) ▸ ciklus, időszakŽivljenjski ciklus trajnic traja od pomladi do jeseni. ▸ Az évelők életciklusa tavasztól őszig tart.
Gospodarstvo je lani začelo nov močan naložbeni ciklus. ▸ Tavaly a gazdaság erős, új befektetési ciklusba kezdett.
Povezane iztočnice: gospodarski ciklus, konjunkturni ciklus, menstruacijski ciklus, menstrualni ciklus, mesečni ciklus, življenjski ciklus izdelka

2. (o umetniških delih) ▸ ciklusZato si izberite svoj filmski ciklus in obogatite vaše vizualne izkušnje. ▸ Válasszák ki tehát filmciklusukat, és gazdagítsák saját vizuális tapasztalataikat!

citronast pridevnik
1. (o barvi) ▸ citromosPovezane iztočnice: citronasta mušnica

2. (o vonju) ▸ citromosVšeč so mi predvsem sveži in citronasti vonji. ▸ Szeretem a friss és citromos illatokat.
Povezane iztočnice: citronasti ožep

3. (o okusu) ▸ citromosKoriander ima citronast priokus, zato jedem doda svežino. ▸ A koriandernek citromos mellékíze van, ezért az ételeknek frissességet ad.

cliēns (st.lat. cluēns) -entis, gen. pl. -tium (-tum Pl., H., Sen. ph., Macr.), m

1. (v Rimu) branjenec, varovanec, klient. Vsak patricijski rod (gens) je imel svoje kliente; ti so bili v najstarejših časih polsvobodnjaki, izšli iz podvrženih staroselcev, ki so izgubili z drugimi državljanskimi pravicami tudi lastninsko pravico in v svojih zadevah niso smeli nastopati pred sodiščem. Starosta rodu je moral svojim varovancem kot njihov zavetnik (patrōnus) povsod pomagati z besedo in dejanjem ter jih zlasti zastopati pred sodiščem. Zato pa je bil varovanec dolžan s svojim zavetnikom in tudi za njega prijeti za orožje ter prispevati k raznim njegovim stroškom (če je bilo npr. treba zavetnikovo hčer oskrbeti z balo, z odkupom rešiti zavetnika ali kakega njegovega soplemenitnika iz vojnega ujetništva in v drugih težavnih položajih). Zavetnik in klient se nista smela tožiti, niti drug proti drugemu pričati pred sodiščem. To pravno razmerje je bilo pod verskim varstvom: patronus si cluenti fraudem fecerit, sacer esto Tab. XII ap. Serv., testimonium adversus clientem nemo dicit Ca. ap. Gell., Mallius Glaucia quidam,... cliens et familiaris istius T. Rosci Ci., deserere clientes C. ap. Gell., adesse clientibus Suet., equites illos, Cn. Pompei veteres fidosque clientīs, voluntate eius Pisonem aggressos S., accitis domum... clientibus L., si clientum longa negotia diiudicatā lite relinqueret H., qui modo patronus, nunc cupit esse cliens O. Varovanci so se polagoma porazgubili med plebejce in so bili odtlej le reveži, plebejci, ki so služili svojemu zavetniku tako, da so se mu vsako jutro poklanjali (salutatio) in ga spremljali na forum ali na Martovo polje, za kar so dobivali od njega denar in hrano. — Tudi cele občine, province, celo narodi, so si izbirali svoje zavetnike ter so se imenovali njihovi klienti: Segestani, clientes tui Ci., Syracusani, istius clientes Ci.

2. pren. (izven rim. ozemlja) branjenec, varovanec, fevdnik, vazal, podanik: Orgetorix... omnes clientes obaeratosque suos... eodem coëgit C., Nabdalsa... dicit, quae ipse paravisset facere, perfidiā clientis sui praeventa S., ille (Bessus) cum clientum manu... novas copias... contrahebat Cu., ereptus Segestes magna cum propinquorum et clientium manu T.; o celih narodih: cum his (Germanis) Haeduos eorumque clientes... armis contendisse C., Eburones, Nervii, Aduatuci atque horum omnium socii et clientes C.; pesn.: cliens Bacchi H. (o pesniku) varovanec.

compēnso m

1. odškodnina, povračilo:
compenso in denaro, in natura povračilo v denarju, v naravi

2. pren. povračilo, izravnava:
in compenso, per compenso sicer, zato pa

Cōmum -ī, n (Κῶμον) Kom (zdaj Como), mesto v Transpadanski Galiji ob Larskem jezeru (Lacus Larius, zdaj Lago di Como), roj. kraj obeh Plinijev: L., Plin. iun. Pozneje je Cezar mesto na novo naselil, zato se je imenovalo Novum Cōmum (Νεόκωμον) Novi Kom: Suet., preb. pa Novocōmēnsēs -ium, m Novokomčani: Ci. ep. — Od tod adj. Cōmēnsis -e komski: ager L.; abs.: in Comensi (sc. agro) Plin. na Komskem, na komskem ozemlju; subst. Cōmēnsēs -ium, m Komčani, preb. Koma: L.

concinnus 3, adv. -ē,

1. pravilno spojen, umetniško dovršen, zato prikupen, ličen, lep, fin, eleganten: sat concinna est facie Pl., c. tectorium Ci., helluo Ci. eleganten, po modi oblečen, Samos H. lični, oculi Fr.

2. occ.
a) (o govoru, pesmi, verzu, tudi o osebi) umetniško grajen (sestavljen, dovršen), zaokrožen, skladen, umerjen, ubran, someren, primeren, okusen, všečen (po obliki): oratio, sententiae Ci., poëma facit ita concinnum, ita elegans, ut … Ci., versus paulo concinnior H., alii in eadem ieiunitate concinniores Ci. očitajo skladnejšo obliko, concinnus in brevitate respondendi N. jedrnat v odgovorih, concinne loqui Varr., sunt enim concinne distributa Ci., rogare coepit blande et concinne Ci. prav vljudno, fino.
b) (o slikarju) prikupen, všečen (v svojem slikarskem izrazu): Nicophanes elegans et concinnus Plin.

3.
a) primeren, priležen, ustrezen: age, age, ut tibi maxime concinnum est Pl. kakor ti najbolj ustreza.
b) (o osebah) vdan, ugodljiv, ljubezniv: concinnus amicis H., simul ipsa viris Venus ut concinnior esset Lucr.

consecuencia ženski spol posledica; posledičnost, zaporednost

guardar consecuencia dosledno ravnati
a consecuencia torej, potemtakem, zato
a consecuencia de zaradi
en consecuencia de zaradi, v smislu, po
por consecuencia torej, potemtakem
sacar en consecuencia sklepati, izvajati (iz)
sacar la consecuencia izvajati konsekvence, ustrezno ravnati
ser de consecuencia pomemben biti
tener como consecuencia imeti za posledico
traer a consecuencia pretehtati, premisliti
traer (tener) consecuencias imeti posledice

consequence [kɔ́nsikwəns] samostalnik
posledica; izid; važnost, pomembnost; vpliv

it is of no consequence nič ne de
in consequence zato, torej, potemtakem
in consequence of zaradi
to take the consequences nositi posledice
a person of consequence ugledna oseba
of no consequence to brezpomemben za

conséquence [kɔ̃sekɑ̃s] féminin posledica; doslednost; pomembnost, važnost

de conséquence važen, pomemben
en conséquence potemtakem, torej, zato, (temu) ustrezno
en conséquence de zaradi, v skladu z, ustrezno
en conséquence de vos ordres v skladu z vašimi ukazi
de la dernière conséquence največje važnosti
sans conséquence nepomemben; brez posledic
événement masculin gros de conséquences zelo važen dogodek
homme masculin sans conséquence nepomemben človek
personne féminin de conséquence važna, visoka osebnost
proposition féminin subordonnée de conséquence posledični odvisnik
agir en conséquence ustrezno, primerno ravnati
avoir pour conséquence imeti za posledico
être de conséquence, tirer à conséquence imeti posledice; biti pomemben, važen
cela ne tire pas à conséquence to je brez posledic, brez nevšečnosti
produire des conséquences imeti, potegniti za seboj posledice

conséquent, e [kɔ̃sekɑ̃, t] adjectif dosleden; familier važen; masculin stavek, ki sledi

conséquent à ustrezno
par conséquent torej, potemtakem, zato
être conséquent dans ses actions biti dosleden v svojih dejanjih