Franja

sifflet [siflɛ] masculin piščalka; pisk, žvižg; familier grlo, vrat

en sifflet poševno
coup masculin de sifflet žvižg, pisk; théâtre izžvižganje
couper le sifflet à quelqu'un (figuré, populaire) komu usta zamašiti, sapo vzeti
donner le coup de sifflet (sport) odpiskati
essuyer des sifflets biti izžvižgan

spranga f

1. prečni drog, prečka:
spranga della bilancia ekst. gredeljnica (pri tehtnici)
mettere una spranga alla bocca pren. pog. zamašiti usta

2. toskansko žica (za vezanje piskrov)

stucco¹ m (pl. -chi)

1. sadra, mavec:
turare un buco con lo stucco zamašiti luknjo z mavcem
rimanere di stucco pren. otrpniti (od presenečenja)

2. umet. štukatura

suppléer [süplee] verbe transitif dopolniti, (dopolnilno) dodati; nadomeščati; verbe intransitif doprinesti tisto, kar manjka (à quelque chose čemu), kompenzirati nezadostnost, nedostatek

si tu ne peux réunir toute la somme, je suppléerai le reste če ne moreš zbrati cele vsote, bom ostalo dodal jaz
suppléer un professeur, un juge nadomeščati profesorja, sodnika
suppléer une lacune zapolniti, zamašiti vrzel
sa bonne volonté suppléera à son manque d'initiative njegova dobra volja bo kompenzirala njegovo pomanjkljivo iniciativnost

sup-primō -ere -pressī -pressum (sub in premere)

I.

1. dol potisniti (potiskati), dol pritisniti (pritiskati), od tod potopiti (potapljati), pogrezniti (pogrezati): Iust., duae … captivae erant Punicae naves, quattuor suppressae L., quiqueremis Romana … duas triremes suppressit L.

2. metaf.
a) zadrž(ev)ati, ustaviti (ustavljati), zaustaviti (zaustavljati), ovreti (ovirati), zavreti (zavirati): impetum militum L., hostem … nostros insequentem C., felicem Sen. tr., iter C., fugam O., lora, habenas O., suam classem suppresserunt N. = krenila (obrnila) sta proti vetru, supprimere fontem, fontes O. zamašiti, sanguinem Cels., Plin., epiphoram Col., ventrem Cels., Pr. ustaviti drisko (derečino, derečico), alvum Cels. zapeči, povzročiti zapeko (zaprtje), vocem Q. tiho govoriti, pars ultima vocis in medio suppressa sono est O. se je izgubil sredi govorjenja, supprimere aegritudinem Ci., dolorem alta mente Lucan., fletum Pr., querelas O., Petr., iram L., O., canis furorem Petr. — Od tod adj. pt. pf. suppressus (subpressus) 3 α) zadrž(ev)an, zamolkel, tih: qui cum suppressa voce de scelere P. Lentuli … dixisset Ci., erit enim (sc. orator) ut voce sit etiam oratione suppressior Ci., suppressa lingua O., murmur Val. Fl. β) kratek: mentum Varr.
b) prikri(va)ti, skri(va)ti, utajiti (utajevati), zatajiti (zatajevati), zamolčati (zamolčevati), zatreti (zatirati): quae (sc. senatus consulta) antea arbitrio consulum supprimebantur L., cuius decreti suppressa fama est L., male coërcitam famam supprimentes augebant T., suppresso Vespasiani nomine T. ne da bi Vespazijana imenoval (navedel z imenom), supprimere cetera Lucan., coniurationis indicium Cu., elaborata Plin., libros, testamentum Suet., viatores Suet., ancillam alienam Dig., nec Anaxagoras quidem supprimendus est Val. Max., omnes illos satrapas oblivio alta suppressit Sen. ph., supprimere adulterii foeditatem Amm., suppressum est Lamp. ni se povedalo, ni se naznanilo = bilo je zamolčano; occ. zase pridrž(ev)ati, (i)zmakniti ((i)zmikati), skrivaj vzeti (jemati): pecuniam, nummos Ci. —

II. navzgor potisniti (potiskati), navzgor pognati (poganjati): eius contraria e conversationis necessitate suppressa rotatione circumacta trans locis patentibus ex obscuris egreditur ad lucem Vitr.

taire* [tɛr] verbe transitif zamolčati, ne povedati

taire la vérité zamolčati, ne povedati resnice
se taire molčati, umolkniti, onemeti; zase obdržati; vztrajati v molku (sur quelque chose o čem)
faire taire quelqu'un koga k molku pri praviti (prisiliti), utišati, usta zamašiti komu; figuré končati, prenehati
faire taire sa colère pogoltniti svojo jezo
(familier) il a perdu une bonne occasion de se taire napak je naredil, da ni molčal, da je govoril

turare

A) v. tr. (pres. turo) mašiti, čepiti, zadelati:
turare la bottiglia začepiti steklenico
turare la bocca a qcn. pren. komu zamašiti usta
turare un buco pren. plačati dolg; preganjati čas; zamašiti luknjo, koga nadomestiti
turare una falla zamašiti režo, špranjo; pren. izplačati dolg
turarsi gli occhi, le orecchie, la bocca, il naso zapirati si oči, mašiti si ušesa, zapirati si usta, tiščati nos (da ne bi česa videli, slišali, rekli, vohali)

B) ➞ turarsi v. rifl. (pres. mi turo) mašiti se

ust|a¹ srednji spol množina der Mund
otroška usta Kindermund (tudi figurativno)
dihanje skozi usta die Mundatmung
maska za usta der Mundschutz
dihanje usta na usta die Mund-zu-Mund-Beatmung, die Atemspende
dihanje usta na nos Mund-zu-Nase-Beatmung
izpiranje ust das Mundspülen
kotiček ust der Mundwinkel
celična usta (citostom) Zellmund
sesalna usta Saugmund
(gobec) das Maul
|
umazana usta figurativno das Schandmaul
lačna usta množina hungrige Mäuler
ena usta količina: das Mundvoll
usta v obliki srca [Kußmund] Kussmund
zaklenjena usta figurativno ein [Schloß] Schloss vor dem Mund
ki se mu ne ljubi ust odpreti mundfaul
zamašitev ust die Knebelung
stisnjenih ust verkniffen
našobiti usta den Mund spitzen; einen Schmollmund machen
opeči si usta sich den Mund verbrennen
razvleči usta ein Froschmaul ziehen
zamašiti usta den Mund stopfen
z zatičem: knebeln
zapreti usta figurativno den Mund verbieten; über den Mund fahren
na široko odpirati usta figurativno eine große Lippe riskieren
samo da ust odpre, že laže er lügt, wenn er den Mund auftut
pripeljati eno čez usta über den Mund fahren
iz ust aus dem Mund
figurativno vzeti (besedo) iz ust (das Wort) aus dem Mund nehmen; vorgreifen; misliti enako: aus der Seele sprechen
zadah iz ust der Mundgeruch
dati k ustom an die Lippen führen
nesti k ustom an den Mund setzen
dati prst na usta den Finger auf die Lippen legen
figurativno hvaliti na vsa usta über den grünen Klee loben
režati se na vsa usta über das ganze Gesicht lachen
na ustih med, v srcu led Honig auf dem Mund, Galle im Herzen
pena na ustih figurativno der Geifer
s peno na ustih mit Schaum vor dem Mund
viseti komu na ustih figurativno (jemandem) auf den Lippen hängen
od ust do ust von Mund zu Mund
od ust si pritrgati vom Munde absparen, sich am eigenen Leibe ersparen
figurativno iti od ust do ust die Runde machen
držati pred usti vorhalten
preko ust (oralno) oral
skozi usta medicina (peroralen) peroral
v usta in den Mund
figurativno iz rok v usta aus der Hand in den Mund
živeti: von der Hand in den Mund (leben)
figurativno prileteti v usta pečene piške: ins Maul fliegen
v ustih im Mund
obračati besede v ustih das Wort im Munde herumdrehen, im Mund umdrehen
okus v ustih der Nachgeschmack
raztopiti se v ustih auf der Zunge zergehen
zamašek/zatič v ustih der Knebel
roditi se z zlato žlico v ustih mit einem silbernen/goldenen Löffel im Mund geboren sein
brati z ust von den Lippen lesen
zijati z odprtimi usti mit offenem Munde dastehen
žvečiti s polnimi usti mampfen
sinhroniziran z usti film: lippensynchron

ústa mouth

od úst do úst from mouth to mouth
skozi úst medicina per os, by the oral route
z odprtimi ústi with open mouth
polna ústa a mouthful
sama ústa so ga (figurativno) he is a boaster (ali a braggart)
nima kaj v ústa dati he hasn't a crust of bread to eat
(slab) duh ima iz úst his breath smells
ni odprl úst (figurativno) he didn't open his mouth, he didn't speak a word
komu od úst odtrgovati (hrano) to stint someone
otrokom odtrguje mleko od úst he is stingy with his children's milk, he keeps his children short of milk
pritrgovati si od úst to stint oneself
njegovo ime je šlo od úst do úst his name was freely bandied about
položiti komu besede v ústa to put (ali to place) words into someone's mouth
besedo ste mi vzeli iz úst you have taken the words out of my mouth
zamašiti, zapreti komu ústa to shut (ali to stop) someone's mouth, to silence someone
živeti iz rok v ústa (figurativno) to live from hand to mouth

ústa (úst) n pl.

1. bocca; ekst., šalj. (goflja, kljun) becco:
odpreti, zapreti usta aprire, chiudere la bocca; aprire, chiudere il becco
ne odpreti ust non aprir bocca
zapreti, zamašiti usta (utišati) chiudere, cucire, tappare la bocca
poljubiti na usta baciare sulla bocca
govoriti s polnimi usti parlare con la bocca piena
imeti grenka usta (tudi ekst.) avere la bocca amara
pritrgovati si od ust togliersi il pane di bocca
izvleči kaj iz ust cavar qcs. di bocca
odpreti usta od začudenja spalancare la bocca dalla sorpresa

2. pren. (človek glede na potrebo po hrani) bocca:
nahraniti veliko ust avere molte bocche da sfamare

3. (odprtina) bocca, entrata, apertura:
čeb. usta panja entrata dell'arnia
usta podzemne železnice entrata, uscita del metrò
usta kitare (zvočnica) foro di risonanza
usta piščali (na orglah) bocca (della canna d'organo)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
veselo raztegniti usta ridere di gusto
vzeti besedo iz ust togliere la parola di bocca
polagati komu odgovore na usta imbeccare qcn.
ne imeti kaj v usta dati vivere stentatamente
živeti iz rok v usta campare alla giornata
vleči nekoga ime po ustih sparlare di qcn.
njegovo ime je bilo v ustih vseh il suo nome era sulla bocca di tutti
danes še nisem imel nič v ustih oggi non ho mangiato ancora niente
imeti medena, nesramna usta parlare affettatamente, sconcio
poslušati z odprtimi usti ascoltare a bocca aperta
njega so polna usta junaštva, na vsa usta se hvali è un fanfarone, uno smargiasso
na vsa usta se smejati ridere a crepapelle
imeti zavezana usta aver la bocca cucita
misliti, da ti bodo (nekje) pečena piščeta v usta letela a nessuno piovono le lasagne in bocca
umetno dihanje usta na usta respirazione (artificiale) bocca a bocca
PREGOVORI:
česar polno je srce, o tem usta govore la bocca batte dove il dente duole
dokler prosi, zlata usta nosi il bisogno fa brav'uomo

ústa boca f

polna usta (zalogaj) bocada f
odprtih ust con la boca abierta
na široko odpreti usta quedar boquiabierto, fam quedar patidifuso
iti od ust do ust andar de boca en boca
na vsa usta povedati decir lo que le viene a la boca de alg; no tener pelos en la lengua
morati nasititi mnogo ust tener que mantener muchas bocas
ne odpre ust no dice esta boca es mía
ne odpreti ust no despegar los labios
nakremžiti usta torcer la boca, hacer una mueca
(na)šobiti usta poner morro
imeti neprijeten vonj iz ust tener mal aliento
iz mojih ust ne bo prišla nobena beseda no diré una sola palabra
pritrguje si od ust se lo quita de la boca
vzeli ste mi besedo iz ust me ha quitado de la lengua la palabra; me ha quitado la palabra de la boca
zamašiti komu usta tapar la boca a alg
živeti od ust do ust vivir al día

ušésa ears pl

do ušésa up to the ears
preko ušésa over (head and) ears
do ušés zaljubljen head over heels in love
šumenje v ušésih buzzing in the ears, medicina tinnitus
ušésa me bolijo I have (the) earache
naleteti na gluha ušésa to find (to fall on) deaf ears
moja svarila so naletela na gluha ušésa my warnings fell on deaf ears
preko ušés je zadolžen he is up to his eyes (ali ears) in debt
napeti, napenjati ušésa to prick up (ali to strain) one's ears
naviti komu ušésa to warm someone's ears
povleči koga za ušésa to pull (ali to tug) someone's ears
poslušati na vsa ušésa (figurativno) to be all ears
prišlo mi je na ušésa it came to my hearing
pridigati gluhim ušésom to fall on deaf ears
konj striže z ušési the horse twitches his ears
vleči na ušésa to prick up one's ears
zamašiti, mašiti si ušésa to stop (up) one's ears
zardeti do ušés to blush to the roots of one's hair; to blush to one's ears
v ušésih mi zveni, šumí my ears are ringing (ali are burning)
stene imajo ušésa (figurativno) the walls have ears, arhaično little pitchers have long ears

vacancy [véikənsi] samostalnik
praznina, praznota; prazen, nazaseden ali prost prostor; prazno, izpraznjeno, nezasedeno, vakantno službeno mesto
figurativno praznina, vakuum, vrzel, luknja; pustina, neobdelan svet; (redko) nezaposlenost, brezdelnost, brezdelica, prost čas

a vacancy in an office prosto (delovno) mesto v pisarni (uradu)
to fill a vacancy zapolniti, zamašiti vrzel
to gaze, to look into vacancy strmeti, gledati v prazno
my work does not leave me a moment's vacancy moje delo mi ne pušča niti trenutka prostega časa

vrzél (praznina) vacío m (tudi fig) ; (prazno mesto) blanco m ; (v besedilu) laguna f ; (zobna) mella f ; (vmesni prostor) espacio m ; voj brecha f ; fig defecto m

brez vrzeli sin laguna, sin omisiones
zapolniti vrzel llegar una laguna
zamašiti vrzel tapar un hueco, fig suplir una falta
napraviti vrzel (prodor) (voj) abrir (una) brecha

zamaševáti (-újem) | zamašíti (-ím)

A) imperf., perf.

1. tappare, otturare:
zamašiti špranje tappare le fessure
pren. zamašiti komu usta tappare la bocca a qcn., imbavagliare qcn.

2. ingorgare, intasare:
listje je zamašilo kanal le foglie hanno intasato la conduttura
pren. zamašiti komu usta, gobec chiudere il becco a qcn.
pog. s tem denarjem bom zamašil vsaj nekaj lukenj con questi soldi regolerò almeno qualche debito
zamašiti s tamponom tamponare
zamašiti sod zipolare, zaffare la botte

B) zamašíti se (-ím se) perf. refl. congestionarsi, ingorgarsi, intasarsi, ostruirsi

зажимать, зажать stiskati, stisniti; (pren.) (za)dušiti;
зажать кому-либо рот zamašiti komu usta;
з. критику ne dopustiti kritike

кляп m cunja, zatič (za zamašitev ust);
положить к. в рот zamašiti usta

рот m usta; (pren.) jedec;
р. до ушей velika usta;
у него хлопот полон р. ne ve, kje se ga glava drži;
смотреть во р. кому pobožno poslušati koga; gledati, kako kdo je, ali koliko poje;
не смей и рта разинуть! da se mi ne drzneš ust odpreti!;
разинув рот z odprtimi usti;
зажить кому-нибудь p. zamašiti usta komu;
он вини в р. не берёт ne pije vina

ротбк m usteca;
на чужой р. не накинешь платок ljudem ne moreš zamašiti ust