Franja

затормаживать, затормозить zavirati, zavreti; ovirati, zadrž(ev)ati (delo, gibanje), onemogočiti;

затри́мати -маю док., zadržáti -ím dov., zaustáviti -im dov., obdržáti -ím dov.

останавливать, остановить (za)ustavljati, (za)ustaviti, zadrž(ev)ati;
не останавливайте меня, мне некогда ne zadržujte me, ne utegnem;
о. докладчика prekiniti poročevalca;

помешать

1. pomešati; zmešati;

2. preprečiti, zadržati, zmotita, odvrniti od česa

придерживать, придержать zadrž(ev)ati;
п. пальцем бутылку zatikati steklenico s prstom

продержать zadržati (nekaj časa); zdržati; obdržati

сдерживать, сдержать trdno držati, zdržati; zadrž(ev)ati, udržati;
с. слово držati besedo;
с. смех zadrževati smeh;
с. себя obvladati se;

стри́мати -маю док., zadržáti -ím dov.

удерживать, удержать zadrž(ev)ati, pridrž(ev)ati; odtegovati (od plače), odtegniti;
у. в памяти (ob)držati v spominu;
у. от преступления preprečiti zločin;

утри́мати (втри́мати) -маю док., zadržáti -ím dov.

attardarsi v. rifl. (pres. mi attardo) muditi se, zadržati se

camper [kɑ̃pe] verbe intransitif taboriti, šotoriti, kampirati; figuré zadržati se, bivati; verbe transitif pustiti taboriti, utaboriti; namestiti, plasirati; familier pripeljati (zaušnico); živo predstaviti

camper sous la tente šotoriti
camper là quelqu'un koga na cedilu pustiti
camper son chapeau sur la tête posaditi si klobuk na glavo
nous campons à l'hôtel ložiramo v hotelu
se camper (udobno) se nastaniti
se camper devant quelqu'un postaviti se, razkrečiti se pred kom

colligō (conligō) -āre -āvī -ātum

1. zvez(ov)ati, spe(nja)ti: Ter., Sen. ph., Col., Plin., conl. vasa, artē manūs Pl., lictor, conliga manūs Formula ap. Ci. et ap. L., plurimis eorum scutis uno ictu pilorum transfixis et colligatis C. ker je vsako zalučano kopje premnoge njihove ščite predrlo in spelo.

2. obvez(ov)ati, zavez(ov)ati: crura fracta ferulis colligata Col., conligatis vulneribus Suet.

3. pren.
a) (z)vezati, (z)družiti, (z)ediniti: (mens) homines dissociatos sermonis vinculo conligavit Ci., aures exspectant, ut inter se conligentur sententiae Ci., se cum multis conl. (namreč v politične namene) Ci.
b) koga kje „vezati“ = zadrž(ev)ati, zaustaviti (zaustavljati): ni Brutum conligassemus in Graecia Ci., impetum furentis (Antonii) vitae suae periculo conl. Ci.
c) v pripovedovanju (z)vezati v celoto, spojiti (spajati): annorum septingentorum memoriam uno libro colligavit Ci. — Od tod adv. pt. pf. colligātē zvezano; v komp.: colligatius adhaerere Aug. tesneje se držati koga.

dēversor -ārī -ātus sum (prim. dēvertō) „s poti kreniti“, od tod na poti kje zadrž(ev)ati se, kot gost osta(ja)ti, nastaniti se, stanovati, bivati, (po)muditi se, kje gost biti, gostiti se: hac te in domo tam dium deversari non pudet … ? Ci., dixit domi suae deversatum esse Antiochum regem Ci., deversatus est Laodiceae apud Pompeium Vindullum Ci. ep., tecta, ubi deversari portantes commeatus possent L., d. in taberna Val. Max.; abs.: parum laute d. Ci. v slabi krčmi stanovati; pren.: d. in poenitentiae actu Tert.

dēvorō¹ -āre -āvī -ātum

1. pogoltniti, požreti (požirati): Ca., Cels., Plin., Sen. ph., Eccl., id, quod devoratur Ci., ne (canes) nos vivos devorent Ph., devoravit Neptunus (= mare) trecenties sestertiûm Petr.

2. pren.
a) zažreti (zažirati), zapraviti (zapravljati), potratiti, pognati: omnem pecuniam publicam Ci., beneficia Caesaris Ci., non modo patrimonium, sed urbis et regna Ci., cum partim (= partem) eius praedae profundae libidines devorassent Ci.; occ.: d. aliquem Pl. zapraviti komu imetje, nomen d. Pl. pozabiti.
b) požreti (požirati), pogoltniti, goltati = zadrž(ev)ati, ne (po)kazati, skri(va)ti: vocem lacrimasque devorat dolor O., d. gemitūs Sen. ph., verba Q. požirati = le napol izgovarjati, pudor devoratus Ap. zatrt, potlačen.
c) ”kaj neprežvečeno požreti“ = česa ne razume(va)ti: eius oratio … a multitudine … et a foro … devorabatur Ci.
č) kaj požreti = po čem poželjivo hlastniti (hlastati), seči (segati), kaj poželjivo spreje(ma)ti, po čem hlepeti, za čim poželjivo stremeti, kaj osvojiti si: meretrix mare ut est; quod des, devorat Pl., d. mea dicta, orationem dulcem Pl. hlastno poslušati, librum, illos libros Ci. kar požirati, hlastno prebirati, verbum ipsum omnibus … partibus devorarat Ci., d. spe et opinione praedam, omnium locupletium fortunas spe atque avaritia Ci., regis hereditatem spe devoravisse Ci. ep. misliti, da ima dediščino že v žepu, spe devoratum lucrum Ci. dobiček, o katerem je menil, da ga ima že v žepu, cum hic rapo umbram quoque spei devorasset Varr. fr. ko je bil … celó senco (= zadnjo iskrico) upanja požrl, adeo pertinax spes est, quam humanae mentes devoraverunt Cu.; oculis aliquid d. Iust. z očmi požirati = poželjivo gledati, oculis devorantibus Mart. s poželjivimi očmi.
d) kaj neprijetnega požreti (požirati), voljno (pre)trpeti, potrpežljivo prenesti (prenašati): molestiam paucorum dierum, hominum ineptias ac stultitias Ci., taedium illud Q.
e) (o neživih subj.) požreti (požirati), pogoltniti, goltati, pogrezniti (pogrezati), ugonobiti (ugonabljati), zatreti (zatirati), uničiti (uničevati): me Zanclaea Charybdis devoret O., malae tenebrae Orci, quae omnia bella devoratis Cat., M. Catonem si mare devorasset Sen. ph., aquae devorant terras Plin., aquilarum pinnae mixtas reliquarum alitum pinnas devorant Plin., devorent vos arma vestra Iust.; pass.: devorer telluris hiatu O., rotae devorantur Vitr. se pogrezajo, Myus olim ab aqua est devorata Vitr., quot oppida in Syria, quot in Macedonia devorata sunt Sen. ph. se je pogreznilo, in orchestris … devoratur (vox) Plin. se izgublja, Iuppiter a Claudio Caesare dicatus, qui devoratur Pompeiani theatri vicinitate Plin. ki mu bližina Pompejevega gledališča jemlje veličino.

dwell^*2 [dwel] neprehodni glagol
arhaično osta(ja)ti; bivati, stanovati, zadrž(ev)ati se; ustaviti, ustavljati se (on)
razmišljati, premišljevati; zavlačevati; prekiniti

fermare

A) v. tr. (pres. fermo)

1. ustaviti (tudi pren.):
mi ha fermato per strada ustavil me je na cesti
non si può fermare il corso della storia zgodovinskega toka ni mogoče ustaviti

2. prišiti, pritrditi:
fermare un bottone prišiti gumb
fermare l'attenzione su qcs. pren. osredotočiti pozornost na kaj
fermare qcs. nella mente pren. dobro se spominjati česa

3. zapreti:
fermare la porta zapreti vrata

4. pravo pripreti

5. rezervirati:
fermare una camera rezervirati sobo

B) v. intr. ustaviti se:
il treno ferma a tutte le stazioni vlak se ustavlja na vseh postajah

C) ➞ fermarsi v. rifl. (pres. mi fermo)

1. ustaviti se:
non fermarsi alla prima osteria pren. ne biti takoj zadovoljen

2. zadržati se, ostati:
mi fermerò a Roma pochi giorni v Rimu se bom zadržal nekaj dni

3. naseliti se, ustaliti se:
fermarsi definitivamente in una città za stalno se naseliti v mestu

incontinence [inkɔ́ntinəns] samostalnik
neobrzdanost, nezadržnost, razuzdanost
medicina nesposobnost zadržati blato ali vodo

incontinence of the feces nesposobnost zadržati blato
incontinence of urine mokrenje
incontinence of speech klepetavost

incontinent [inkɔ́ntinənt] pridevnik (incontinently prislov)
neobrzdan, nezadržen, razuzdan, pohoten
medicina ki ne more zadržati blata ali vode

to be incontinent of a secret ne moči zadržati skrivnosti zase

inhiber [inibe] verbe transitif ovirati, zadržati ali preprečiti; vieilli zabraniti, prepovedati