Franja

мокрядь f vlaga; vlažno, deževno vreme

ненастье n deževno, grdo vreme

непогода f grdo vreme, nevihta, huda ura

непого́да -и ж., slábo vrême -ega -éna s.

слякоть f plundra; deževno, grdo vreme; vulg. niče, slabič

тепло¹ n toplota, toplo vreme; (pren.) prisrčnost;
в комнате 7 градусов т. v sobi je 7 stopinj

теплынь f (gov.) topilo vreme

тишь f tišina, mir; mirno vreme, brezvetrje;
жить в тиши v tihem, mirnem kraju (času) živeti

abominable [-minabl] adjectif odvraten, ostuden, ogaben, gnusen; zelo grd, strašen

crime masculin abominable odvraten, grozoten zločin
chantage masculin abominable gnusno izsiljevanje
il fait un temps abominable zelo grdo vreme je
c'est abominable! to je prava sramota!

abrumar težiti, tlačiti; obsuti (s posli); nadlegovati

abrumarse meglen postati (vreme)

accennare

A) v. intr. (pres. accenno)

1. pomigniti, pokazati (na kaj):
accennare di sì col capo prikimati z glavo

2. pren. namigniti, meriti (na kaj):
a chi accennava con quel discorso? na koga je meril s temi besedami?

3. kazati (na), groziti:
il tempo accenna a piovere vreme kaže na dež

B) v. tr.

1. pokazati (z roko) koga ali kaj

2.
accennare qcs. a qcn. komu kaj omeniti

3. naznačiti, nakazati:
accennare un motivo nakazati motiv

affreux, euse [afrö, z] adjectif strašen, grozen, gnusen, ostuden, pošasten, zelo grd

un affreux cauchemar strašna môra (sanje)
elle est affreuse avec ce chapeau grda, grozna je s tem klobukom
il fait un temps affreux zelo grdo vreme je

ajouter [ažute] verbe transitif do-, pridati, dostaviti, pristaviti; povečati (à quelque chose kaj)

ajouter (un mot), ajouter que dodati (besedo), povedati še, da
ajouter à la pagaille povečati nered
le mauvais temps ajoute encore aux difficultés de la circulation slabo vreme še povečuje prometne težave
diverses primes s'ajoutent, viennent s'ajouter au salaire razne premije se dodajo plači

améliorer [ameljɔre] verbe transitif izboljšati, ameliorirati, reformirati, olepšati (hišo)

s'améliorer izboljšati se, pridobiti na vrednosti; zjasniti se (vreme)
améliorer la terre, sa situation, les lois izboljšati zemljo, svoj položaj, zakone
sa santé ne s'est pas améliorée njegovo zdravje se ni izboljšalo

annoncer [anɔ̃se] verbe transitif naznaniti, (ob)javiti, sporočiti; oglasiti, inserirati; napovedati

s'annoncer napovedati se, (po)kazati se, začenjati se
annoncer une bonne, une mauvaise nouvelle javiti dobro, slabo novico
ce début n'annonce rien de bon ta začetek ne napoveduje nič dobrega
le temps s'annonce beau napoveduje se lepo vreme
la crise s'annonce de toutes parts kriza se napoveduje z vseh strani
ça s'annonce plutôt mal! to se slabo začenja! to je bolj slab začetek!

annus¹ -ī, m

1. leto: interea magnum sol circumvolvitur annum V., anni principium, principio anni, initio anni L., ineunte anno Suet., anno exeunte Ci. ali extremo L. ali exitu anni T. proti koncu leta, anno vertende Ci., annus superior Ci., C. ali prior L. prejšnje, (pravkar) preteklo, postero anno Ci., multorum annorum tyrannis N. mnogoletno, dolgoletno, tempus anni Ci., C. idr. letni čas, vreme, ex anni tempore S., extremo anni tempore Iust., ad hunc diem anni Gell. do današnjega dne; pl. pogosto = časi: nati melioribus annis V. Adverbialni izrazi:
a) abl. anno α) v preteklem letu, pred letom: utrum anno an horno te abstuleris a viro Luc. ap. Non., quattuor minis ego emi istanc anno uxori meae Pl., etiam histriones anno quom... hic Iovem invocarunt Pl. β) med letom, v letu, celo leto: qui anno iam prope senatum non habuerint L., et iam anno in magistratu erat L. γ) v (enem) letu, vsako leto: consules anno creare L., conseri anno facilis soli quadragena iugera iustum est Plin., semel anno, bis anno Plin., ter anno Col.; nam. samega abl. še pogosteje (posebno klas.) in z abl., kadar je povedano, kolikokrat se kaj v letu godi: semel in anno Plin., in anno bis Varr., ter in anno Pl., Ci., tribus in anno diebus, tres in anno stati dies L.
b) acc. annum (skozi) eno leto, celo leto: matronae ut parentem annum eum luxerunt L., tecum plus annum vixit Ci. več (dlje) kakor eno leto; s praep.: ad annum čez leto, k letu, prihodnje leto: tibi faciendum est ad annum Ci., nescio, quid intersit, utrum illuc nunc veniam an ad decem annos Ci. ep. čez 10 let, si ad decem milia annorum gentem aliquam urbe nostra potituram putem Ci. po 10000 letih; ante annum leto (po)prej: Col., Plin. iun.; in annum α) za eno leto: prorogare in annum imperium L., provisae frugis in annum copia H.; imperium in multos annos S. za mnogo let. β) za prihodnje leto: stercoratione faciunt in annum segetes meliores Varr.; intra annum v letu dni, ob (enem) letu: intraque annum nova urbs stetit L.

2.
a) (= annus aetatis Hier.) leto (življenja), starostno leto: Ter., V., H., O. idr., annum agens decimum septimum Ci. v 17. letu, ko mu je teklo 17. leto, eques Romanus annos prope XC natus Ci., annos natus maior quadraginta Ci. več kakor (nad) 40 let star, centum annos complere Ci. 100 let dopolniti, Hannibal annorum ferme novem N. kakih 9 let star; od tod pl. anni leta = doba (življenja), starost: anni iuveniles, seniles O. mlada, stara leta, molles, teneri O., pueriles Q., rudes Sen. tr., corpus infirmum annis S. onemoglo od starosti, confectus annis S., gravis annis miles H. prileten, ostarel, marcet corpus annis Lucr., vergens annis T. starajoč se.
b) starostno leto, v katerem so leges annales Rimljanu dovoljevale kandidirati za častne službe, oblastveno leto: is enim erat annus, quo per leges ei consulem fieri liceret C., annus meus, tuus, suus Ci. leto, v katerem morem (smem) jaz, ti, on kandidirati za častne službe, reliquit annum suum seque in proximum transtulit Ci., prorogare annum Ci. ep.
c) meton. α) dolga doba: dum moliuntur, dum conantur, annus est (preteče) Ter., dum venit huc rumor, annus abisse potest O., differs curandi tempus in annum H. β) annus magnus Ci. (= annus mundānus Macr.) veliko svetovno leto, kakih 25800 navadnih let.

3. met.
a) (le pesn.) letni čas: nunc formosissimus annus V. pomlad, a. frigidus V. ali hibernus H. ali horrens Stat. zima, Pisaeus Stat. vroči letni čas, vroče poletje, kakršno je v Pisi, pomifero anno H. = jeseni.
b) letni pridelek, letina: Lucan., Stat., Cl., uberrimus Ci., arare terram et exspectare annum T., ager atque annus in frumentum conteruntur T. letina se porabi za živež.

aprile m april:
l'aprile della vita pren. mladost
PREGOVORI: aprile ogni goccia un barile preg. aprilsko vreme, konjska čud

aprilsk|i (-a, -o) April- (vreme das Aprilwetter)

aprílski April

aprílska potegavščina, šala trick played on April Fools' Day, (arhaično, redko) April fish
aprílski tepček April fool
aprílsko vreme April weather

aprílski d'avril

aprilska šala poisson moški spol d'avril, attrape ženski spol du premier avril
aprilsko vreme temps moški spol d'avril (changeant comme en avril)