Franja

Zahnhöhle, die, Anatomie zobna votlina, zobnica

глазница f očesna votlina

орбита f očesna votlina; pot premičnic; (pren.) območje;
втянуть в орбиту своего влияния spraviti pod svoj vpliv

подземелье n podzemlje, podzemeljska votlina

подложечная ямка (anat.) srčna votlina

abdominal [æbdɔ́minəl] pridevnik (abdominally prislov)
anatomija trebušen
zoologija zadkov

abdominal belt trebušni pas
abdominal cavity trebušna votlina

abdominal, e, aux [-minal, no] adjectif trebušen; masculin pluriel trebušne mišice

cavité féminin abdominale trebušna votlina

abdominal

cavidad abdominal trebušna votlina

Albunea -ae, f Albuneja, Nimfa vedeževalka (pozneje = Sibylla), ki ji je bil posvečen istoimenski žvepleni studenec na gorovju pri Tiburu in votlina blizu Anijenovih slapov: Lact., alta Alb. V., domus (votlina) Albuneae resonantis H.; prim. Albulus 2.

alvus -ī, f, arh. (pri Acc., Pl. idr.) tudi m, osnovni pomen „podolgovata, cevkasta votlina“, od tod

1. trebuh, trebušje, telo (posebno glede na prebavo), črevesje: hastam in latus inque feri curram... alvum contorsit V., serpens in longam porrigar alvum O., Aesculapius... primus purgationem alvi... invenit Ci. čiščenje črevesja, alvum purgare S. fr., Cels., crebra alvi ductio Cels. pogostno čiščenje črevesja (odvajanje), alvi profusio ali profluvium, alvus fluens, liquida, fusa, cita, soluta Cels., Col., Plin. ali samo alvus Col. driska, alvum exonerare, inanire, solvere, ciere, movere, ducere Cels., Plin., naspr.: alvum astringere, cohibere, comprimere, supprimere, firmare, sistere, inhibere Cels., Plin. drisko ustaviti (ustavljati); met. iztrebki: alvum deicere Ca. drisko imeti, alvum superiorem deicere Ca. bljuvati, alvus non descendit Cels. človek ima zapeko, od človeka ne gre, alv. nigra, pallida, rufa Cels.

2. želodec, prebavila: cum alvi natura... cibi et potionis sit receptaculum Ci., Tereus... in suam sua viscera congerit alvum O.

3. occ.
a) telo nosečih žensk, materino telo: cum praegnans hunc ipsum Dionysium alvo contineret (Semele) Ci., spem illam, quam in alvo commendatam a viro continebat Ci.
b) pren. α) trup ladje: camaras vocant,... latam alvum sine vinculo aeris aut ferri connexas T. β) panj, ulj: Varr., Col., Plin., alvos accipite et ceris opus infundite Ph. γ) lupina (sadja): quaedam (poma) alvo continentur, ut granata Plin.

âme [ɑm] féminin duša; duh; življenje; bistvo; osebnost; Jaz; človek; srce, čustvo; misel; vest; izraz; navdušenost; motto; pluriel prebivalci

une bonne âme (familier) dobra, zvesta duša
corps et âme z dušo in telesom
âme de la conjuration duša zarote
âme en peine (religion) duša v vicah
âme d'un canon votlina topovske cevi
âme sœur sorodna duša
âme damnée oseba, ki je z dušo in telesom predana komu
à fendre l'âme srce trgajoč
de toute son âme iz vse duše, od vsega srca, z vsemi močmi
en mon âme et conscience po moji najboljši vednosti in vesti
dans l'âme v (svoji) duši; v bistvu
sans âme brezsrčen, brezčuten
jusqu'au fond de l'âme do dna duše
(obéir) la mort dans l'âme (ubogati) s težkim, krvavečim srcem
égalité féminin d'âme ravnodušnost
état masculin d'âme (duševno) razpoloženje
fête féminin des âmes (religion) praznik vernih duš (2. nov.)
immortalité de l'âme nesmrtnost duše
vague masculin à l'âme (familier) hrepenenje, domotožje
voix féminin de l'âme glas vesti
avoir quelque chose sur l'âme imeti kaj na duši, na vesti
avoir l'âme chevillée au corps biti trdoživ ko maček
avoir charge d'âmes biti odgovoren za življenje in blaginjo nekega števila oseb
avoir du vague à l'âme biti melanholičen
chanter avec âme peti s čustvom
donner de l'âme au marbre vdihniti marmorju življenje
se donner à quelqu'un corps et âme komu se popolnoma predati
être comme un corps sans âme biti čisto obupan, brez volje, izgubljen
avoir l'âme sur les lèvres biti v zadnjih zdihljajih
être l'âme damnée de quelqu'un biti komu popolnoma predan, popolnoma pod njegovim vplivom in oblastjo
être, errer comme une âme en peine ne vedeti, kako in kaj; hoditi, tavati brez cilja sem in tja
rendre l'âme izdihniti dušo, umreti
je n'ai pas rencontré âme qui vive žive duše nisem srečal
on ne voyait âme vivante žive duše ni bilo videti
vendre, donner son âme au diable prodati svojo dušo satanu

boccale² agg. anat. usten:
cavità boccale ustna votlina

bucal

cavidad bucal ustna votlina

buccal, e, aux [bükal, ko] adjectif ustni

cavité féminin buccale ustna votlina
prendre un médicament par voie buccale použiti zdravilo

Castalia -ae, f (Κασταλία, sc. πηγή) Kastalija, studenec Muz na Parnasu blizu Delfov: L. Andr. ap. Fest., V., H., Sen. tr., Stat. Od tod adj. Castalius 3 (Καστάλιος) kastalijski: Col., Stat., Mart., aqua O., arbor Pr. lovorika, umbra Tib. senca lovorik, antrum O. preroška votlina v Delfih. — Castalis -idis, f kastalijska: unda Mart.; Castalides sorores: Mart. ali Castalides Kastalke = Muze: per... Castalidum (tudi: Castalium) gregem Mart.

celom [ó] moški spol (-a …) živalstvo, zoologija (sekundarna telesna votlina) das Zölom

čeljusten pridevnik
(o delu telesa) ▸ állkapocsPovezane iztočnice: zobna in čeljustna ortopedija, čeljustna kirurgija, čeljustni kirurg, čeljustni sklep, čeljustna votlina

čeljustn|i¹ (-a, -o) živalstvo, zoologija, anatomija Kiefer- (pipalka der Kieferfühler, nožica der Kieferfuß/ die Mundgliedmaße), anatomija, medicina Kiefer- (krč die Kiefersperre, lok der Kieferbogen, ortoped der Kieferorthopäde, sklep das Kiefergelenk, anomalija die Kieferanomalie, kost der Kieferknochen, ortopedija die Kieferorthopädie)
čeljustna votlina die Kieferhöhle
vnetje čeljustne votline die Kieferhöhlenentzündung

čeln|i [ê] (-a, -o)

1. anatomija Stirn- (reženj der Stirnlappen, guba die Stirnfalte, medicina svetilka die Stirnlampe, pleša die Stirnglatze, votlina die Stirnhöhle, vnetje čelne votline die Stirnhöhlenentzündung)
čelni trak (načelek) der Stirnband

2. tehnika frontal; Stirn- (kolo das Stirnrad, opeka der Stirnziegel, ozobje die Stirnverzahnung, ploskev die Stirnfläche, stena die Stirnwand, stran die Stirnseite); Front- (nakladalnik der Frontlader, steklo das Frontglas); Frontal- (trčenje der Frontalzusammenstoß, zaletenje der Frontalaufprall)
letalstvo čelni veter der Gegenwind
železnica čelni kolodvor der Kopfbahnhof
gradbeništvo, arhitektura čelni zid die Schildmauer
gozdarstvo čelni les das Hirnholz
čelna črta die Endlinie
čelna morena die Endmoräne
šport čelna skupina die Spitzengruppe
čelna stran pri omarah ipd.: die Front, pri orglah: der Prospekt/Orgelprospekt
rudarstvo čelno odkopavanje der Strebbau
tehnika čelno stružiti plandrehen

3. gradbeništvo, arhitektura pri hišah: Giebel- (okras die Giebelverzierung, polje das Giebeldreieck, stran die Giebelseite)

dihanj|e srednji spol (-a …)

1. biologija die Atmung; das Atmen
živalstvo, zoologija črevesno dihanje Darmatmung
dihanje s škrgami Kiemenatmung
dihanje s pljuči Lungenatmung
dihanje z dušnicami Tracheenatmung
dihanje s kožo Hautatmung
die -atmung ( medicinaskozi nos Nasenatmung, skozi usta Mundatmung, s prepono Zwerchfellatmung, tkivno Gewebeatmung, Gewebsatmung, trebušno Bauchatmung)
ovirano dihanje medicina die Atembehinderung
težko dihanje die Atemnot
frekvenca dihanja die Atemfrequenz
zastoj v dihanju der Atemstillstand
prostor/votlina za dihanje pri zasutem: die Atemhöhle

2.
medicina umetno dihanje die Atemspende, z aparati: die Beatmung
(umetno) dihanje usta na usta die Mund-zu-Mund-Beatmung
(umetno) dihanje usta na nos die Mund-zu-Nase-Beatmung
aparat za umetno dihanje das Beatmungsgerät