Franja

поднебесье n (Ij., poet. ) nebesna višina

absolúten absolute; positive

absolútni ablativ gramatika ablative absolute
absolútni alkohol absolute alcohol
absolúten dokaz absolute proof
absolútna monarhija absolute monarchy
absolútna oblast absolute power
absolútna večina an absolute majority
absolútna višina altitude; height above sea-level
absolútno zaupanje complete (ali perfect ali absolute) confidence
absolútna potreba absolute necessity
absolútni posluh glasba perfect pitch

axis množina axes [ǽksis, ǽksi:z] samostalnik
os

longitudinal axis vzdolžna os
transverse axis prečna os
vertical axis geometrija višina
axis of the earth zemeljska os

barométrique [-metrik] adjectif barometrski

pression féminin barométrique zračni pritisk
échelle féminin barométrique barometrska lestvica
hauteur féminin barométrique višina barometra

carstvo samostalnik
1. (dežela, v kateri vlada car) ▸ cárság, birodalomRuski car Nikolaj II. je imel v svojem ogromnem carstvu nad 100 gradov in palač. ▸ II. Miklós orosz cárnak több mint 100 vára és kastélya volt hatalmas birodalmában.

2. (cesarstvo; imperij) ▸ birodalomLeta 1519 je Hernán Cortés odplul s Kube, da bi pokoril azteško carstvo. ▸ Hernán Cortés 1519-ben kihajózott Kubából, hogy meghódítsa az azték birodalmat.

3. (območje prevlade) ▸ birodalomGozdar je zaščitil mogočne jelke in bukve in ohranil carstvo medveda, volka, risa in orla. ▸ Az erdész megvédte a nagy fenyőket és bükköket, megóvta a medve, a farkas, a hiúz és a sas birodalmát.
Tik pred kuhinjo pa sestopimo v delovno carstvo gospodinje, kjer je višina od stropa do tal kar 210 centimetrov. ▸ Közvetlenül a konyha előtt pedig lejövünk a gazdasszony birodalmába, ahol a belmagasság eléri a 210 centimétert.
Ker je dežela takšna, kot je, si lahko z avtom čisto vsak ustvarja svoje carstvo svobode. ▸ Mivel az ország olyan, amilyen, egy autóval bárki megteremtheti magának a szabadság birodalmát.

cen|a¹ [é] ženski spol (-e …) der Preis; (višina cene) die Preislage; -preis (astronomska Mondpreis, brat(ov)ska Vorzugspreis, bruto Bruttopreis, cenilna Schätzungspreis/Schätzpreis, dampinška Dumpingpreis, diskontna Discountpreis, dnevna Tagespreis, domača Inlandspreis, drobnoprodajna Verbraucherpreis, enotna Einheitspreis, fantazijska Phantasiepreis, fiksna Festpreis, grosistična Großeinkaufspreis, intervencijska Interventionspreis, izklicna Ausrufungspreis/Ausrufpreis, izredna Ausnahmepreis, končna Konsumentenpreis/Verbraucherpreis, lastna Selbstkostenpreis/Kostenpreis, ljubiteljska Liebhaberpreis maloprodajna Einzelhandelspreis/Endverbraucherpreis/Ladenpreis, minimalna Mindestpreis, nabavna Anschaffungspreis/Einkaufspreis, najnižja Tiefstpreis, najvišja Höchstpreis, nakupna Kaufpreis, neto Nettopreis, nizka Billigpreis, oderuška Wucherpreis, odkupna Erfassungspreis, okvirna Richtpreis, osnovna Grundpreis, pavšalna Pauschalpreis, polna Vollpreis, posebno ugodna Vorzugspreis, povprečna Durchschnittspreis, prednaročniška Subskriptionspreis, previsoka, pretirana Apothekerpreis, prodajna Verkaufspreis, proizvodna Gestehungspreis/Herstellungspreis/Erzeugerpreis, smešno nizka Spottpreis, sramotna Schandpreis, subvencionirana Stützpreis, tovarniška Fabrikpreis, tržna Marktpreis, uvajalna Einführungspreis/Einstandspreis, veliko prenizka Schleuderpreis, višja Mehrpreis; bencina Benzinpreis, električnega toka Strompreis, kave Kaffeepreis, kurilnega olja Heizölpreis, lesa Holzpreis, nafte Erdölpreis, na svetovnem trgu Weltmarktpreis, penziona Pensionspreis, po katalogu Katalogpreis, po kosu Stückpreis, srebra Silberpreis, surove nafte Rohölpreis, žita Getreidepreis)
priporočena cena die Preisempfehlung
cena pada der Preis fällt, čemu etwas geht im Preis zurück
določitev cene die Preisbestimmung/Preisfestsetzung
izračun cene die Preisberechnung/Preiskalkulation
navedba cene die Preisangabe
nihanje cene die Preisschwankung
oblikovanje cene die Preisgestaltung/Preisbildung
obvezno označevanje cene die Auszeichnungspflicht
označitev cene die Preisauszeichnung
padec cene der Preissturz
popravek cene die Preiskorrektur
sprememba cene die Preisänderung
višina cene die Preishöhe
cenovni razred: die Preislage
vprašanje cene die Preisfrage
znižanje cene s strani kupca/najemnika itd.: der Preisabschlag, die Preisminderung, s strani prodajalca: die Preissenkung
znižati ceno im Preis herabsetzen, den Preis senken
zvišati ceno im Preis erhöhen
ponuditi nižjo (ugodnejšo) ceno kot kdo jemanden unterbieten
imeti dobro cen hoch/gut im Preis stehen
imeti trdno cen preisstabil sein
množina:
pretirano visoke cene die Preisüberhöhung
eksplozija cen die Preisexplosion
gibanje cen die Preisentwicklung/Preisbewegung
indeks cen der Preisindex
kontrola cen die Preisüberwachung/Preiskontrolle
navijanje cen die Preistreiberei
nivo cen das Preisniveau
oblikovanje cen die Preisgestaltung/Preisbildung
padec cen der Preissturz
pretiran dvig cen die Preisüberhöhung
pretirano dvigovanje cen der Preiswucher
primerjava cen der Preisvergleich
rast cen der Preisantrieb
stabiliziranje cen die Preisstabilisierung
stanje cen der Preisstand
subvenbcioniranje cen die Preisstützung
spirala cen in mezd die Preis-Lohn-Spirale
urad za kontrolo cen die Preisüberwachungsstelle
velik padec cen Preiseinbruch
vezanje maloprodajnih cen die Preisbindung
zamrznitev cen der Preisstopp
zbijanje cen die Preisdrückerei
znižanje cen die Preisermäßigung
zniževanje cen der Preisabbau
zvišanje cen die Preiserhöhung
zviševanje cen die Preissteigerung
označiti cene Preise auszeichnen
ki zvišuje cene preistreibend
ki zelo pazi na cene [preisbewußt] preisbewusst
glede:
dogovor glede cene die Preisabsprache
zahteva glede cene die Preisforderung
na:
pritisk na cene der Preisdruck
po:
po ceni zum Preis von
po ceni za naročnike zum Bezugspreis
po tej/taki ceni in dieser Preislage
po znižani ceni ermäßigt
po fiksnih cenah zu festen Preisen
pod:
pod cen unter Preis
prodajati pod ceno unter Preis verkaufen/den Markt drücken
daleč pod ceno zu Schleuderpreisen, zum Schleuderpreis, (skoraj zastonj) prodati: für ein Butterbrot verkaufen
prodajati/prodati globoko pod ceno abstoßen, verschleudern, verscherbeln
pri:
subvencija pri cen der [Preiszuschuß] Preiszuschuss
v:
razlika v ceni die Preisdifferenz/ der Preisunterschied
s/z:
označiti s ceno auspreisen
z vezano ceno preisgebunden
tablica s cen das Preisschildchen
s stalnimi cenami preisstabil

za fiksno ceno zum Festpreis
jamstvo za ceno die Preisgarantie
figurativno za nobeno ceno um keinen Preis/nie und nimmer
za vsako ceno um jeden Preis
figurativno vzdržati za vsako ceno durchhalten
tudi za ceno življenja koste es auch das Leben
zastran cene ➞ → glede

članarina samostalnik
(denarni prispevek člana) ▸ tagdíjDruštvo se financira s članarino članov in prispevki sponzorjev. ▸ Az egyesület a tagdíjakból és a szponzorok hozzájárulásaiból tartja fenn magát.
Sopomenke: vpisnina

črk|a ženski spol (-e …)

1. der Buchstabe (grška griechischer); -buchstabe (dvojna Doppelbuchstabe, mala Kleinbuchstabe, tiskana Druckbuchstabe, velika Kapitalbuchstabe/Großbuchstabe)
kombinacija črk die Buchstabenkombination
figurativno do zadnje črke bis auf den letzten Buchstaben
figurativno po črki razumeti, razlagati: nach dem Buchstaben
črka ubija, duh oživlja der Buchstabe tötet, der Geist aber macht lebendig
figurativno mrtva črka toter Buchstabe
figurativno tri črke (rit) die fünf Buchstaben

2. tiskana/tiskarska: die Letter (gotska gotische); tipografska, strojepisna ipd: die Type; (grafično znamenje) das Schriftzeichen

3.
črke množina (način zapisa) die Schrift
grške črke griechische Schrift
podoba črk das Schriftbild
tiskane črke die Blockschrift/Druckschrift
s tiskanimi črkami in Druckschrift/Blockschrift
velikost črk die Schriftgröße
višina črk die Schrifthöhe
vrsta črk die Schriftart
stroj za vtiskovanje črk die Prägemaschine

4.
v obliki črke … -förmig
(S S-förmig, T T-förmig, U U-förmig, V V-förmig)

distantia -ae, f (distāre)

1. „razmik“ = razpor, odprtje: oris hiscens d. Cael.

2. razmik, razdalja, oddaljenost, presledek: intervallorum Vitr., intervalla et distantias habere Vitr., quod longiores habent distantias ad mundum Vitr. ker se njihova tečajna višina veča, a longissimis distantiae suae finibus Plin.

3. pren. razlika, različnost; abs.: quin intercurrat quaedam distantia formis Lucr.; z gen.: Amm., d. formarum Lucr., tanta est inter eos distantia morum studiorumque Ci., d. caloris, condicionis Q.; v pl.: quaedam distantiae coloris rufi Gell. različice, qualitatum distantiae Arn.

dopust|en (-na, -no) zulässig; statthaft; (znosen) zumutbar, tragbar
največja dopustna količina die -grenze
(alkohola v krvi Promillegrenze)
zgornja dopustna meja der -grenzwert
(imisije Immissionsgrenzwert)
največja dopusta višina die [Durchlaßhöhe] Durchlasshöhe
dopustno Zulässiges ( das Zulässige)

dvigovanj|e srednji spol (-a …) ➞ → dvig, dviganje
dvigovanje nosu figurativno die Hochnäsigkeit
letalstvo das Aufsteigen, die Steigleistung
šport dvigovanje uteži das Stemmen, das Gewichtheben, das Drücken
letalstvo višina dvigovanja die Steighöhe

enkrat|en, enkrat|en² [ê] (-na, -no) figurativno einmalig; unvergleichlich; (edinstven) einzigartig; Rekord-, Fabel- (rezultat das Rekordergebnis, čas die Fabelzeit, pridelek die Rekordernte, višina die Rekordhöhe)
biti enkraten einmalig sein, einzig dastehen

entità f

1. filoz. entiteta

2. pomembnost, vrednost, bistvo:
entità dei danni višina škode
cosa di molta entità pomembna stvar

épaisseur [epɛsœr] féminin gostota; debelina; figuré globina

épaisseur de 2 cm debelina 2 cm
mur masculin de 20 cm d'épaisseur 20 cm debel zid
épaisseur de la neige debelina, višina snega
épaisseur du brouillard gostota megle
il s'en est fallu de l'épaisseur d'un fil, d'un cheveu za las je manjkalo, na nitki je bilo

glás (zvok) voice, sound, noise; (novica, vest) news, tidings pl, message; (sloves) fame, reputation, repute, renown; (pri volitvah) vote; (volilna pravica) franchise, suffrage, right to vote

na ves glás at the top of one's voice
s preroškim glásom with the voice of a prophet, in a prophetic voice
glás ljudstva public opinion, vox populi
glás vesti the voice of conscience, pesniško the still (ali small) voice
glás vpijočega v puščavi the voice of one crying in the wilderness
glásovi za in proti the ayes and the noes
s 400 glásovi proti 0 by 400 votes to nil
dober glás (sloves) reputation, good fame, repute, renown
na dobrem glásu well reputed, reputable
slab glás (sloves) ill repute, bad name, bad reputation, notoriety
na slabem glásu in bad odour, regarded unfavourably, notorious
nabiranje glásov pred volitvami canvassing
odločilni glás casting vote
srebrni glás zvona the silver voice of the bell
svetovnega glásu world-famous
socialistični glási (pri volitvah) the Socialist vote
večina 50 glásov a majority of 50 votes
višina glásu pitch
biti na dobrem glásu to be well regarded, to have a good reputation
dati svoj (volilni) glás za to vote for
dal vam bom svoj glás I will give you my vote
predlog je dobil malo glásov the proposal was poorly supported
dobiti večino glásov to win a majority, to top the poll
govoriti na glás to speak in a loud voice
ni na najboljšem glásu he has a rather poor reputation
dobil, dosegel je večino 30 glásov he gained a majority of 30 votes
ona ima lep glás she has a fine voice
nimam glásu (vesti) od njega I have not heard from him
imeti posvetovalen glás to have a consultative voice; to have a merely advisory capacity
poslušati glás prijatelja to listen to the voice of a friend
prešteti (volilne) glásove to count the votes
povzdigniti svoj glás to raise one's voice; to make oneself heard
pridobiti si dober glás to earn (ali to win) a good reputation
spoznal sem jo po glásu I knew her by her voice
slišijo se glásovi, da..., glás gre, da... it is rumoured that...
biti poražen z 10 glásovi proti 8 (z 10 proti 0) to be defeated by 10 votes to 8 (by 10 votes to nil)
ubogati glás svojega vodje to obey the orders of one's leader
njegov glás je utonil v hrušču his voice was drowned by the noise
uživati dober glás to enjoy a first-rate (ali a good) reputation
zakričati, zavpiti na ves glás to shout at the top of one's voice

gravitās -ātis, f (gravis)

I.

1. teža, breme, peza: contentio gravitatis et ponderum CI., cum (atomus) per inane moveatur gravitate et pondere CI., gravitate sua ferri primordia rerum LUCR., gr. armorum C., navium C. okornost, nerodnost, neokretnost, immobilis longitudine et gravitate hasta L., gr. corporis, oneris O., me mea defendit gravitas O., gravitate carens aether O. breztežni, gr. annonae T. draginja, sumptuum T. višina.

2. metaf. kot lastnost
a) tehtnost, važnost, pomenljivost, imenitnost, znamenitost, veljava, veljavnost, vplivnost: gr. sententiae, sententiarum CI., civitatis CI., C., artium CI., illam vero gravitatis ... personam non appetivi CI., gr. provinciae C., accessit iudiciis gravitas VELL.
b) occ. α) resnost, resnobnost, preudarnost, dostojanstveno ravnanje (vedenje), častitljivo vedenje, dostojnost, vznesenost, vzvišenost, veličastnost, slovesnost: Lacedaemoniorum N., Athenienses longe a Romanorum gravitate diiuncti CI., Hortensius, tantā gravitate homo CI., dicendi gravitate valere CI. z resnostjo svojega govora, s spoštovanje vzbujajočo zgovornostjo, qua gravitate sententiam dixit CI., gravitate mixtus lepos CI., erat in illo viro comitate condīta gravitas CI., eius comitas non sine severitate erat neque gravitas sine facilitate CI. bil je prijazno strog, dostojanstven in vendar pristopen, gravitatis severitatisque personam sustinere CI., parentis gravitatem obtinere CI. očetovsko dostojanstvo, gr. nominis nostri CI., gravitati actus, libertati tempora sunt impedimento CI., gr. et maiestas oris L. resen in veličasten obraz, gr. regentis, sceptri, augusta O., ficta O. navidezna preudarnost, gr. Sophoclis, verborum Q. β) trden značaj, značajnost, doslednost, stanovitnost: Caesaris CI. EP., in quo gravitas et auctoritas est CI., cum gravitate et constantia vivere CI., gr. imperii CI., viri CU. γ) debelost, globokost: soni, vocum M.

II. pass.

1. obteženost, occ. nosečnost, meton. = telesni sad: tendebat gravitas uterum mihi O.

2. metaf. medlost, trudnost, slabost, potrtost, onemoglost, bolehanje, bolezen: corporis CI., linguae CI. trd (neokreten) jezik, membrorum CI., LUCR., si in sensibus ipsius est aliqua forte gravitas atque tarditas CI., gr. senilis O. onemoglost v starosti, ostarelost, spiritūs CELS. naduha, aurium ali audiendi ali auditūs PLIN. naglušnost, nagluhost, capitis gravitates, gravitates oris et dentium PLIN., tristitia (otožnost, tožnomiselje = otožne misli) et gravitas mentis (težkomiselnost = težke misli) SEN. PH.; pesn.: oculi tardā gravitate iacentes O.

III. act.

1. teža, sila, stiska, nadloga: morbi CI., tres urbes posse imperii gravitatem sustinere CI. breme, gr. belli C., L., temporum C.

2. metaf.
a) trdosrčnost, silnost, ostrost, strogost: iudiciorum, legum, responsi CI., ille erat censor summā gravitate CI., Gabinium et Pisonem verborum gravitate notare CI. z ostrimi besedami, iniuria gravitate tutior est S. FR.
b) zoprnost, neprijetnost, nadležnost, neugodnost: animae, halitūs, oris PLIN. smrad, odoris T. zoprn vonj (duh); od tod gr. caeli CI. ali autumni S. FR. ali loci L. neugodnost = nezdravo podnebje itd.

kabin|a¹ ženski spol (-e …) tehnika pri žičnici, dvigalu, na kopališčih, na voliščih: die Kabine; pri dvigalu: tehnika der Fahrkorb; tehnika pri tovornjakih, žerjavih, lokomotivi: der Führerstand, das Führerhaus ( železnica Lokführerhaus,pri žerjavu Kranführerhaus), der Stand; samo delno oddeljen prostor: die Koje (operacijska Operationskoje); -kabine (potniška Fahrgastkabine, za preoblačenje Badekabine, Ankleidekabine, Umkleidekabine, za prhanje Duschkabine, spalna Schlafkabine, tehnika tlačna Druckkabine, traktorska Schlepperkabine, volilna Wahlkabine, vozniška Fahrerkabine); (gondola) die Kabine, die Gondel
… kabine/v kabini Kabinen-
(višina die Kabinenhöhe, pritisk v kabini der Kabinendruck)
| ➞ → celica

kaz|en ženski spol (-ni …) pravo die Strafe (tudi figurativno), -strafe (častna Ehrenstrafe, denarna Geldstrafe, disciplinska Disziplinarstrafe, enotna Einheitsstrafe, glavna Hauptstrafe, kolektivna Kollektivstrafe, nadomestna denarna Ersatzgeldstrafe, nadomestna zaporna Ersatzfreiheitsstrafe, najnižja Mindeststrafe, najvišja Höchststrafe, odvzema prostosti Freiheitsstrafe, Haftstrafe, pogodbena Konventionalstrafe, pogojna Strafaussetzung zur Bewährung, poprejšnja Vorstrafe, posamezna Einzelstrafe, skupna Gesamtstrafe, smrtna Todesstrafe, stranska Nebenstrafe, telesna Körperstrafe, uklonilna Erzwingungsstrafe, Zwangsstrafe, zaporna Freiheitsstrafe, Haftstrafe)
mandatna kazen das Verwarnungsgeld, der Strafbefehl, das Strafmandat
v šoli - naloga: die Strafarbeit
religija božja kazen Strafe Gottes
večna kazen ewige Strafe/Verdammnis
za kazen strafweise (naložiti auferlegen)
naložiti kazen/obsoditi na kazen eine Strafe verhängen, na zaporno: eine Freiheitsstrafe verhängen
odmeriti kazen eine Strafe zumessen, das Strafmaß festsetzen
za kar je zagrožena kazen bei Strafe verboten
združen v kazni mitbestraft
brisanje kazni die Straftilgung
brisati kazen die Strafe tilgen
izključitev kazni die Strafausschließung
izvrševanje kazni zaporne: der Strafvollzug, Haftvollzug
druge: die Strafvollstreckung
odpustitev kazni die Strafaufhebung
omilitev kazni die Strafmilderung
podložnost kazni die Straffälligkeit
poostritev kazni die Strafschärfung, Strafverschärfung
po prestani kazni nach Verbüßung der Strafe
preostanek kazni die Reststrafe
razlog za omilitev kazni der Strafmilderungsgrund
sprememba kazni die Strafumwandlung
višina kazni das Strafmaß
vrsta kazni die Strafart
zastaranje kazni die Strafverjährung
znižanje kazni der [Straferlaß] Straferlass
prepovedati pod kaznijo unter Strafandrohung verbieten
s pridržano kaznijo mit Strafvorbehalt
zagroziti s kaznijo za (etwas) unter Strafe stellen

korist|en (-na, -no) nützlich, dienlich, sachdienlich; (zdravilen) heilsam; ki prinaša ugodnosti: vorteilhaft, nutzbringend, se izplača: lohnenswert
koristen za förderlich, -fördernd
(za zdravje gesundheitsfördernd); Nutz- (domača žival das Nutztier, energija die Nutzenergie, moč die Nutzleistung, površina die Nutzfläche, rastlina die Nutzpflanze, kilometer der Nutzkilometer, padec das Nutzgefälle, učinek der Nutzeffekt, delo die Nutzarbeit)
biti koristen nutzen, nützen, nützlich sein, von Nutzen sein, sich nutzbar machen, sich nützlich machen, zelo: von großem Nutzen sein
koristno uporabiti nutzbringend anwenden
koristna višina die wirksame Höhe

las² moški spol (lasu) tehnika der Flor, Faserflor
višina lasu die Florhöhe
z dolgim lasom hochflorig