Franja

preconoscēnza f knjižno vnaprejšnja vednost, vnaprejšnje vedenje; predvidevanje

Protesthaltung, die, protestno vedenje

prōvīsiō -ōnis, f (prōvidēre)

1. sprevid, (v)naprejšnje vedenje, (v)naprejšnje spoznanje, dojetje, daljnovidnost, predvidenje, predvidevanje, predvidevnost: animi Ci. (Tusc. disp. 3, 30).

2. previdnost: animi Ci. (Orator 189).

3. (v)naprejšnja skrb, vnaprejšnji (preventivni) ukrep(i), (p)oskrba, preskrbilo, tudi preprečevanje, preprečitev: honestae provisiones Amm.; z objektnim gen.: temporis posteri Ci. skrb za … , omni diligentiae provisione Eutr. z vso možno skrbnostjo, omnium horum vitiorum atque incommodorum una cautio est atque una provisio ut ne … Ci. pred vsemi temi pomanjkljivostmi in nevšečnostmi se je mogoče zavarovati in se jih obvarovati samo na en način, da ne … ; s subjektnim gen.: provisione maiestatis tuae Veg., provisione Severi et Traiani Lamp.

pudīcitia -ae, f (pudīcus) sramežljivo, spodobno vedenje, (spolna) sramežljivost, spodobnost, moralnost, nravnost, blagonravje, blagonravnost, čednost, krepostnost, occ. čistost (naspr. libido): Pl., O., T., Suet. idr., pudor (sram) in animo est, pudicitia (sramežljivo vedenje, sramežljivost) in corpore Non., pudorem, pudicitiam, divina atque humana promiscua nihil pensi habere S., pudicitiam in propatulo habere S. vdajati se moškim, prodajati (prostituirati) se, vlačuga(ri)ti se, pudorem pudicitiamque defendere Ci., matrona spectatae pudicitiae L., nullius pudicitia munita est contra tuam cupiditatem Ci., pudicitiam eripere militi Ci., lis est cum formā magna pudicitiae O.; metaf. o golobih: pudicitia illis prima Plin. Pooseb. Pudīcitia -ae, f Pudicícija (Pudikítija), boginja sramežljivosti: Pudicitia patricia, plebeia L., P. F.

puerilidad ženski spol otročarija, otročjost, otročje vedenje; malenkost

puerīlitās -ātis, f (puerīlis)

1. deška doba, deška leta, deštvo: Varr. ap. Non., anni puerilitatis Val. Max. de(ča)ška leta.

2. otročje vedenje, otročjost: quem animum nos adversus pueros habemus, hunc sapiens adversus omnes, quibus etiam post iuventam canosque puerilitas est Sen. ph., adhuc enim non pueritia sed, quod est gravius, puerilitas remanet Sen. ph.

pulcritud ženski spol čistost, snažnost; čistost sloga; olikano vedenje

quijotismo moški spol pustolovsko (noro drzno) vedenje; pretirano nravno čustvo; napačen ponos, napihnjenost

remilgo moški spol prisiljeno vedenje

hacer remilgos prisiljeno se vesti

Rollenverhalten, das, vedenje v skladu z vlogo

rollick [rɔ́lik]

1. samostalnik
hrupno (veselo, objestno, razigrano, razposajeno) vedenje, norenje; razposajenost, objestnost

2. neprehodni glagol
hrupno se zabavati; objestno, razposajeno se vesti, noreti; uživati življenje

rowdiness [ráudinis] samostalnik
grobost, surovost, divjaštvo; zarobljenost, neotesano vedenje, neotesanost; prepirljivost; nasilnost, brutalnost

rowdyism [ráudiizəm] samostalnik
surovo (neotesano, pretepaško, prostaško, razgrajaško) vedenje; objestno dejanje

ruffianism [rʌ́fjənizəm] samostalnik
surovo (grobo, nasilno, brutalno) ravnanje ali vedenje; lopovstvo, zlikovstvo, apaštvo

a piece of ruffianism (brezobzirna) nasilnost, nasilno dejanje

Rüpelei, die, neotesano vedenje

rūs, rūris, n (iz *reu̯os, indoev. kor. *reu- (morda iz *ru = *u̯r̥-); prim. gr. εὐρύς širen, širok, daljen, avestijsko ravah-, sl. raven, ravan, got. rūms = stvnem. rūm = nem. Raum, staroirsko rōe, rōi ravno polje)

1. podeželje, dežela, vas, selo (naspr. mesto), polje, posest(vo) na kmetih, podeželsko (selsko) posestvo, kmetija: Lucr., Ter., Plin. idr., habes rus amoenum Ci., rura peragrantes Ci., rura colentes Hirt. poljedelci, rura exercere bobus H., urbis amatorem solvere iubemus ruris amatores H., rus suburbanum T. — Na vprašanje kam? stoji sam acc. (s popolno ohranjenim pomenom sklona) na deželo, na podeželje, na kmete, na podeželsko (selsko) posestvo: rus homines eunt Pl., ego rus ibo Ter., senex rus se abdidi Ter.; toda z adj.: in Albense rus inferre Plin., in sua rura venire Ci. — Na vprašanje od kod? s samim abl. rure z dežele, s podeželja, s kmetov, s podeželskega (selskega) posestva, z vasi (s sela): rure redire Ter., Ci.; loc. rurī z enakim pomenu pri Pl. — Na vprašanje kje? z loc. rurī na (po) deželi, na (po) podeželju, na (po) kmetih, na (po) vasi (selu), na (po) gajih: ruri esse, vivere, habitare Ci. Pozneje tudi rure z lokativnim pomenom: rure vivere H., quinque dies rure esse H., rure erit O., rure morientem L.; v zvezi z adj. vedno rure: rure paternō H., suburbano rure T., rure suo O.

2. meton. podeželje = kmečko (kmetsko) vedenje, kmetska robatost (zarobljenost, neuglajenost), kmetavzarstvo: manent vestigia ruris H., pleni ruris (kmetavzarstva) et inficetiarum Cat.

rusticalness [rʌ́stikəlnis] samostalnik
kmečko vedenje, neotesanost

rūsticitās -ātis, f (rūsticus) kmetijstvo, kmetovalstvo, kmetovanje meton.

1. kmetje, poljedelci, dežel(j)ani, podežel(j)ani: Cod. I.

2. obnašanje kmetovalcev, kmečko vedenje occ.
a) kmečka preprostost, preproščina, odkritosrčnost, odkritost: quae multum adhuc verecundiae, frugalitatis atque etiam rusticitatis antiquae retinet ac servat Plin. iun.
b) kmetavzarstvo, kmetavstvo, nerodnost, okornost, neokretnost, zarobljenost, robatost, surovost, neuglajenost, štoravost, razvada, grda navada (naspr. urbanitas): Plin., Icti. idr., cultus adest nec nostros mansit in annos rusticitas O., verborum atque ipsius etiam soni rusticitate Q., urbanitas dicitur … cui contraria sit rusticitas Q., nam et imperitia et rusticitas et rigor et deformitas adferunt interim frigus Q., ne hospitem aut neglegentiae aut rusticitatis videretur arguere Suet.
c) kmečki (podeželski) izgovor (naglas, akcent): in quo (sc. ore) nulla neque rusticitas neque peregrinitas resonet Q.
d) neprimerna, neumestna sramežljivost (plahost, plahôta, boječnost), neumnost, trapavost, topoglavost, topoumnost: vultus sine rusticitate pudentes O., Sen. ph.

rusticity [rʌstísiti] samostalnik
(podeželska, kmečka) preprostost; kmečko vedenje, neuglajenost, neotesanost; rusticiteta; življenje na kmetih

Sachverstand, der, strokovno védenje; Sachverstand haben/besitzen imeti strokovno védenje/razumeti se na (kaj)