Franja

Zadetki iskanja

  • Vitellius 3 Vitélij(ev), ime rimskega rodu. Poseb. znani so:

    1. P. Vitellius Publij Vitelij, legat v Germaniji pod Germanikom, s katerim je šel l. 19 po Kr. na Vzhod. Po zatonu svojega učitelja Sejana si je kot njegov soobtoženec prerezal žile: T.

    2. L. Vitellius Lucij Vitelij je v času cesarja Tiberija kot cesarski namestnik v Siriji Rimu podredil Parte. Po vrnitvi iz Sirije je v času cesarja Kaligule bil večkrat konzul skupaj s cesarjem. Bil je zaupnik cesarja Klavdija, zelo spreten in prevejan dvorjan ter zelo vdan Mesalini in po njeni smrti Agripini: Suet., T.

    3. A. Vitellius Avel Vitelij, rojen l. 15 po Kr., konzul l. 58 po Kr., pozneje upravitelj Afrike in legat v Germaniji, kjer so ga legije l. 69 po Kr. oklicale za cesarja proti Galbi. Po Galbovi smrti se je moral spopasti s proticesarjem Otonom; sicer ga je premagal pri Bedriaku, a je bil sam poražen od Vespazijana; usmrčen je bil l. 69 po Kr. Kot cesar (osmi po vrsti) je bil razvpit zaradi svoje razsipnosti, h kateri je bil nagnjen že v mladosti: T., Suet. Kot adj. Vitellius 3 Vitélijev: via Suet. Od tod adj. Vitelliānus 3 Vitélijev, vitélijski, vitelijánski: milites, partes T.; subst. Vitelliānī -ōrum, m
    a) vitélijevci, vitelijánci, vitélijci = Vitélijevi vojaki: T., Suet.
    b) neke (menda po Viteliju imenovane) pisalne deščice (tablice): Mart.

    4. L. Vitellius Lucij Vitelij, brat cesarja Vitelija in prav tako razsipnež, še opaznejši kot njegov brat, čeprav precej slabšega značaja. Ko so vespazijanci osvojili Rim, je bil ujet in usmrčen na povelje Antonija Prima: T.
  • volj|a1 [ó] ženski spol (-e …) der Wille (lastna Eigenwille, ljudska Volkswille, skupna Gesamtwille, Gemeinwille, volivcev Wählerwille)
    Božja volja die Schickung Gottes
    poslednja volja pravo der letzte Wille, letzter Wille, die letztwillige Verfügung
    svobodna volja die Willensfreiheit, freier Wille
    šibka volja die Willensschwäche
    … volje Willens-
    (izjava die Willenserklärung, die Willensäußerung, izražanje die Willensäußerung, moč die Willenskraft, oblikovanje die Willensbildung, svoboda die Willensfreiheit)
    rade volje bereitwillig
    šibke volje willensschwach
    jemati/vzeti voljo komu (jemanden) entmutigen
    uveljavljati svojo voljo seinen Willen/Kopf durchsetzen
    brez volje willenlos
    biti brez lastne volje keinen eigenen Willen haben
    neodvisen od volje unwillentlich
    po volji nach dem Willen
    biti po volji komu (jemandem) passen, (jemandem) nach der Nase sein
    po lastni volji nach seinem Willen
    po mili volji nach Belieben, nach Herzenswunsch, nach Herzenslust, nach Lust und Liebe
    po lastni volji (prostovoljno) aus freien Stücken
    gospodariti po mili volji schalten und walten
    pri volji beim Willen, bereit, geneigt
    pri najboljši volji beim besten Willen
    biti pri volj za aufgelegt sein zu
    proti svoji volji (neprostovoljno) wider Willen, gezwungenermaßen, gezwungenerweise
    vdan v Božjo voljo gottergeben
    z močno voljo willenstark
    za božjo voljo! um Gotteswillen!
  • voljan1 (vóljn|a, -o) (poslušen, vdan) gefügig, willfährig
  • wear*2 [wɛ́ə]

    1. prehodni glagol
    nositi (na sebi), imeti na sebi
    figurativno nositi neko čast; ponositi, oguliti; utruditi, izčrpati
    figurativno glodati

    2. neprehodni glagol
    nositi se, držati se, biti trajen (trpežen), vzdržati; obrabiti se, oguliti se, trošiti se; vleči se, počasi iti mimo, bližati se koncu, miniti
    figurativno postati

    worn cloths obrabljena, ponošena, oguljena obleka
    a worn joke stara, obrabljena šala
    to wear black nositi črno obleko, biti črno oblečen
    to wear the breeches (trousers, pants) pogovorno nositi hlače, biti gospodar (o ženi v zakonu)
    her courage wore thin pogum ji je polagoma upadel
    to wear the crown nositi krono, figurativno biti kralj; religija postati mučenik
    to wear one's coat to rags oguliti svoj suknjič
    their friendship has worn well njihovo prijateljstvo se je dobro držalo
    to wear the gown figurativno biti pravnik
    to wear one's hair curled nositi (imeti) nakodrane lase
    to wear one's heart on the sleeve figurativno reči vse, kar nam je na srcu, biti preveč iskren
    to wear s.o. in one's heart biti komu vdan, nositi koga v svojem srcu
    to wear horns figurativno biti rogonosec (varan soprog)
    to wear a hole in dobiti luknjo (v obleki) od obrabe
    to wear a pair of shoes comfortable iznositi, uhoditi (svoje) čevlje
    to wear well dobro se nositi; biti mladega videza; vzdržati, prenesti kritiko
    he wears well ne bi mu prisodili njegove starosti, videti je mlajši
    she wears her years well dobro nosi svoja leta, videti je mlajša (kot je v resnici)
    to wear the petticoat pogovorno biti copatar, biti pod copato
    to wear thin postati oguljen; figurativno postati slab (medel, mlahav); zbledeti, izgubiti se, izginiti
    to wear white oblačiti se v belo, biti belo oblečen
    he is worn by care skrb ga gloda, grize
    the day wears to an end dan se bliža kraju, polagoma mineva
    she wears on me ona mi gre na živce
  • zvest [é] (-a, -o)

    1. človek, pes: treu; (lojalen) pflichttreu, gesinnungstreu; (vdan, ljubeč) anhänglich
    zvest človek eine treue Seele
    -treu (kralju königstreu, vladi regierungstreu, cesarju kaisertreu, ustavi verfassungstreu, zakonu/zakonom gesetzestreu)
    biti/ostajati zvest komu/čemu (jemandem/etwas) die Treue halten/wahren, treu bleiben
    ostati zvest obljubi ein Gelöbnis halten
    ostati zvest samemu sebi sich selber treu bleiben

    2. posnetek, slika, poročilo: wirklichkeitstreu; -getreu (delu, originalu werkgetreu, izvirniku/predlogi originalgetreu, v detajlih detailgetreu, besedilu textgetreu)
    zvest naravi (realističen) naturnah
  • ἀνά-κειμαι [3 pl. ion. ἀνακέαται] d. m. = ἀνατέθειμαι 1. sem postavljen, posvečen κρητῆρες, ležim. 2. pripisujem se komu, opiram se na kaj; ležeče je kaj na kom, odvisno je od koga; slonim na, sem v čigavih rokah, pripadam komu (τινὶ ἡγεμονία); τινί vdan sem komu, držim s kom; πάντα ἐς αὐτούς vse je v njih moči. 3. ležim, slonim (pri mizi) NT.
  • ἀρεστός 3 (adi. verb. od ἀρέσκω) prikupen, prijeten, vdan, naklonjen; adv. -στῶς ion.
  • δορυ-φορέω sem δορυφόρος (telesni stražnik), spremljam, branim koga, vdan sem komu.
  • δουλόω (δοῦλος) 1. spravim ali pahnem v sužnost, zasužnjim, podjarmim, napravim za hlapca, za sužnja; med. podvržem si koga. 2. uklonim, upognem, ponižam, jemljem pogum; pass. a) postanem (sem) suženj, hlapec; b) uklonim se, izgubim pogum; τὴν γνώμην postanem malosrčen NT, οἴνῳ δεδουλωμένος vinu vdan.
  • ἐπιτήδειος 3 in 2, ion. -εος 2 (ἐπιτηδές) 1. a) pripraven, sposoben, primeren, zmožen, spreten, ugoden, udoben, koristen, ἱερά ugoden, τινί, εἰς, πρός τι, z inf. χωρίον ἐνιππεύειν ἐπιτηδεώτατον zelo pripraven za konjištvo; παῖς τῷ πατρὶ ἐπιτήδειος ki je po očetovi volji, ἐνθαῦτα ὑμῖν ἐπιτήδεον οἰκέειν koristno je za nas, tukaj stanovati; b) ki kaj zasluži, vreden, τὸν ἐπιτήδειον ἔπαιεν ki je zaslužil (sc. παίεσθαι), ἐπιτήδειος εἶ ἐνδυστυχῆσαι zaslužiš zaradi imena, da si nesrečen, ἐπιτήδειος τοῦτο παθεῖν; c) potreben, τὰ ἐπιτήδεια potrebščine, živež, živila. 2. pripravljen, naklonjen, voljan, vdan; subst. ὁ prijatelj, pristaš, učenec, rojak. – adv. -είως, ion. -έως.
  • ἐρωτικός 3 (ἔρως) ki spada k ljubezni, kar se nanaša na ljubezen, ljubezni vdan, ljubaven, zaljubljen; ὀργή ljubosumnost, λύπη razžaljena ljubezen, τὰ ἐρωτικά ljubavne stvari, ljubkovanje, (skrivna) ljubezen. – adv. -κῶς zaljubljeno, poželjivo, pohotno; ἐρωτικῶς ἔχω τινός ljubim koga, željo imam po čem, ἐρωτικῶς διάκειμαι zaljubljen sem, τινός v koga.
  • εὔ-πιστος 2 1. poet. verjeten, verodostojen; lahkoveren. 2. zelo vdan, zelo zvest.
  • ἥττων ali ἥσσων, ion. ἕσσων (ἧκα) [comp. brez pozit., sup. ἥκιστος] slabši, nižji, manjši τινός, ἥττων εἰμί τινος slabši sem od koga, zaostajam za kom; ἥττων γίγνομαι podležem; ὁ ἥττων premagan(ec), podložnik, τινός preslab za kaj, οἴνου ἥττων vinu vdan, ἡδονῶν strastem podložen, χρημάτων podkupljiv, τιμῆς častilakomen, οὐδενὸς ἥσσων σοφιστής ki za nobenim ne zaostaja, οὐδενὸς ἥσσων εἰμὶ γνῶναι τὰ δέοντα spoznam ravno tako dobro kakor vsakdo drugi to, kar je potrebno, τὸν ἥττω λόγον κρείττω ποιῶ napravim slabši razlog za močnejši, pokažem slabo stvar kot dobro. – adv. ἧττον manj, οὐδὲν ἧττον nič manj, ravno toliko; sup. ἥκιστα (gl. to besedo).
  • κατα-φερής 2 k zapadu se nagibajoč, zahajajoč ἥλιος; vdan, nagnjen k čemu πρός τι.
  • κατ-είδωλος 2 poln malikov, vdan malikovanju NT.
  • μεθυστικός 3 (μεθυστής) pijači vdan, pijanec.
  • περι-έχω [gl. ἔχω, aor. med. ep. περισχόμην, imp. περίσχεο] vzpor. obl. περι-ίσχω I. act. 1. a) obsegam, oklepam, obdajam, objemam; obkrožujem, oblegam; θάμβος groza me obhaja; b) imam kaj zajeto (obkoljeno), držim, stiskam; τὸ περιέχον obdajajoči zrak, ozračje, zračni prostor; c) impers. NT περιέχει ἐν τῇ γραφῇ pismo vsebuje (se glasi), pisano je. 2. nadkriljujem, presegam, sem močnejši. II. med. 1. a) oklepam se, držim se koga, visim na kom, vdan sem komu, ljubim koga; b) imajo me zaprtega od vseh strani, držim se česa, ne odneham od, poganjam se za, iskreno prosim περιείχετο αὐτοῦ, μή. 2. zavzamem se za koga, branim, varujem koga.
  • πιστός 3 (gl. πείθω) 1. komur se sme zaupati, zvest, zanesljiv, pošten, iskren, vdan, verodostojen, prepričevalen, gotov, nedvomen; οἱ πιστοί zvesti prijatelji, zaupniki, τὸ πιστόν, τὰ πιστά zagotovilo, poroštvo, jamstvo; zvestoba, zaveza (δίδωμι, λαμβάνω dajem, dobivam, sklepam); pogodba, talnik; τὰ πιστὰ ἐγένετο zaveza se je sklenila; τὰ πιστὰ διδόναι καὶ λαμβάνειν medsebojno si zvestobo obljubiti. 2. verujoč, zaupajoč, zanašajoč se, veren, οἱ πιστοί verniki NT.
  • ποτικός 3 (πότος) pijači vdan.
  • πρό-θῡμος 2 1. naklonjen, dobrohoten, vdan, voljen, pripravljen, rade volje, željan. 2. vnet, marljiv, rad, prizadeven, uslužen, postrežljiv, požrtvovalen, srčen, bojaželjen, τὸ πρόθυμον dobra volja, vnema. – adv. προθύμως voljno, marljivo, vneto, rad, brez strahu.