Franja

stránski latéral, sur le côté; accessoire, secondaire, subsidiaire

stranski hodnik galerie ženski spol latérale, (na železnici) couloir latéral, (v cerkvi) allée latérale
stransko krilo (stavbe) aile ženski spol, annexe ženski spol, (oltarja) volet moški spol
stransko okno fenêtre latérale (ali de côté)
stranska ulica rue ženski spol (ali ruelle ženski spol) latérale (ali transversale)
stranski vhod entrée latérale (ali sur le côté)
stranska loža (v gledališču) loge ženski spol d'avant-scène (ali de côté)
stranski zaslužek gain moški spol supplémentaire, revenus moški spol množine accessoires, casuel moški spol, petit bénéfice, à-côté moški spol
stranska železniška proga voie ženski spol secondaire

stránski lateral

stranski hodnik galería f lateral
stransko krilo (stavbe) ala f lateral
stranska plavut (ribe) aleta f pectoral
stransko okno (vhod, ulica) ventana f (entrada f, calleja f) lateral
stransko poslopje (edificio m) anexo m
stranska loža (cerkvena ladja) palco m (nave f) lateral
stranska železniška proga línea f secundaria

sündig grešen; figurativ sündige Meile ulica pregrehe

šeftèli neskl. prid. breskvin: šefteli sokak ulica, zasajena z breskvami

števílka (-e) f

1. numero:
ura s pozlačenimi številkami un orologio a cifre d'oro
številka deset il numero dieci, il dieci
številke in črke numeri e lettere
zaporedna številka numero progressivo
številka srečke il numero del biglietto della lotteria
številka čevljev, obleke il numero delle scarpe, (della taglia) degli abiti
peljati se s (z avtobusom) številka 5 andare con l'autobus numero 5
muz. klavirski koncert št. 5 v D-duru concerto per pianoforte n. 5 in re maggiore
hišna številka numero civico
serijska, tovarniška številka numero di serie, di fabbrica
arabske, rimske številke numeri arabi, romani
nositi čevlje številka 40 portare scarpe numero 40
Dantejeva ulica številka 2 via Dante, numero 2
bolnik s postelje številka 10 se bolje počuti l'ammalato al numero dieci si sente meglio
gost iz sobe številka 20 je šel ven l'ospite della camera venti è uscito

2. pog. mat. (število) numero:
lihe, sode številke numeri pari, dispari

3. (številčni podatki) dato:
številke kažejo na padec proizvodnje i dati indicano un calo della produzione

4. (vsak od izvodov ene izdaje publikacije) numero:
posebna številka numero unico
slavnostna številka numero speciale
nedeljska številka dnevnika il numero domenicale del quotidiano

5. pog. (listek, ploščica z zaporedno številko) numero, scontrino, contromarca;
potegniti številko pri žrebanju estrarre un numero
garderobna številka scontrino del guardaroba
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. biti le številke essere ridotti a numeri
žarg. šport. štartala je številka 1 è partito il numero 1 (l'atleta, il corridore col pettorale n. 1)
pog. zavrteti napačno številko fare il numero sbagliato
ekon. bilanca kaže rdeče številke il bilancio è in rosso
doseči visoke številke essere grande (di spese e sim.)
žarg. šport. biti evropski tekač, drsalec, smučar številka 1 essere il corridore, il pattinatore, lo sciatore europeo n. 1
sovražnik države številka 1 pericolo pubblico n. 1
vas ima dvajset številk la frazione conta venti case
ključavnica na številke (na šifre) serratura a combinazione
adm. delovodna številka numero di protocollo
davčna številka codice fiscale
enotna matična številka občana numero d'identità personale
biblio. dvojna številka numero doppio
pošta karakteristična številka numero caratteristico, prefisso
klicna številka numero telefonico
poštna številka codice di avviamento postale
šport. štartna številka numero di partenza

traverse [travɛrs] féminin prečnik; železniški prag; pluriel ovira, težava

(rue féminin de) traverse féminin prečna, stranska ulica
prendre un chemin de traverse iti po krajši poti, po bližnjici
se jeter, venir à la traverse vmes priti, napoti biti

traversier, ère [travɛrsje, ɛr] adjectif prečen; stranski

barque féminin traversière brod (za prevoz čez reko)
rue féminin traversière prečna ulica

travērso

A) agg. prečen, poševen:
via traversa stranska, prečna ulica; ekst. bližnjica
agire per vie traverse delovati skrivaj, nepošteno

B) m

1. širina (predmeta):
a traverso, di traverso, per traverso poprek, počez, pošev
per il traverso po širini
andare di traverso zaleteti se (jed, pijača)
guardare di traverso gledati postrani (tudi pren.);
prendere qcs. di traverso pren. kaj narobe razumeti, tolmačiti, vzeti

2. navt. bok:
di traverso bočno

tūrārius (thūrārius) 3 (tūs, thūs) kadilen, kadilarski: vicus (ulica v Rimu) Acr.; subst. tūrārius (thūrārius) -iī, m trgovec s kadili: Tert.

tȕrskī -ā -ō turški: turski jezik, narod; -a sablja; -a kava, kafa; -a carevina, republika; -a kaldrma z okroglimi neenako velikimi kamni tlakovana cesta, ulica; -a djetelina bot. esparzeta; turski perčin bot. vimenjak; turski neven bot. abrašica; turski svati bot. navadni pljučnik; za -og zemana v času turškega vladanja; na -u = po turski prisl. po turškem; proći kao mimo -og groblja ne se zmeniti za kaj

Tūscus 3 (prim. Etrūscus) túskovski, túskiški, túskijski, etrúr(ij)ski: mare Ci. = Tirensko morje, amnis V., Plin. ali alveus H. = Tibera, dux (= Mezentius) O., eques Mart. = Mecenat, ki je bil potomec etrurskih kraljev, cadi Mart. etrurska vina, semen Tuscum O. pira, pirjevica, vicus Pl., L., Varr., H., T., Mart. Etrurska (Tuskovska) ulica v Rimu med Julijevo baziliko in Kastorjevim svetiščem, bivališče trgovcev s svilo, pa tudi sodrge, zlasti prostitutk; adv. Tūscē túskovsko, túskiško, etrúrsko: Varr. ap. Gell., dicere Gell., subulo Tusce tibicen dicitur Fest. Od tod

1. subst. Tūscī -ōrum, m
a) (sc. agrī) Túskovsko, Túskiško, etrursko podeželsko posestvo Plinija mlajšega: Plin. iun.
b) Tūscī -ōrum, m Túski, Etrúr(ij)ci, Etruščáni, preb. Etrurije, ki je obsegala 12, pozneje 15 glavnih plemen, od katerih je imelo vsako svojega predstojnika ali župana, imenovanega „lucumo“. Tuski so sloveli kot vedeževalci (avgurji) in umetniki (etrursko posodje, stebrišča idr.). Ko so si jih Rimljani popolnoma podvrgli, so se postopoma zlili z njimi in počasi izginili iz zgodovine: Varr., L., Ci., Mel.; meton. túskovsko (etrúr(ij)sko) ozemlje, Etrúrija: Varr., in Tuscos abiit L.
c) Tūsca -ae, f Túska, Etrúr(ij)ka, Etruščánka: Iuv.

2. subst. Tūscia -ae, f Túskija, Túskovsko, Etrúrija: Amm., Eutr., Tert.

3. adj. Tūscānicus 3 túskovski, túskiški, tuskánski (tuskániški), etrúr(ij)ski: impluvium Varr., signa Plin., statuae Q., dispositiones Vitr.

úličica (-e) f dem. od ulica viuzza, vicolo

unique [ünik] adjectif edin, edinstven

fils masculin unique (sin) edinec
fille féminin unique (hči) edinka
école féminin unique enotna šola
sens masculin unique enosmerna cesta, ulica
liste féminin unique (politique) enotna lista
prix unique enotna cena

up³ [ʌp] prislov

1.
gor, navzgor, kvišku, v zrak; proti toku (reki, vodi); nazaj

up from the grounds figurativno od temeljev
up till now doslej
from my youth up od moje mladosti naprej
up with the Democrates! živeli demokrati!
hands up! roke kvišku!
you can sail up as far as Sisak lahko se peljete z ladjo do Siska po reki navzgor
he looked for it up and down po vseh kotih in oglih je iskal to
this tradition can be traced up to the Reformation ta tradicija sega nazaj (tja) do reformacije

2.
bliže k, bliže proti (mestu, kjer se nahajamo)
figurativno više, na višjo stopnjo

up and up više in više, vedno više
come up! pridi bliže!
speak up! govori(te) glasneje!
he came up and asked me the way približal se mi je in me vprašal
to move up in the world povzpeti se, napredovati v svetu (v družbi)
I think of running up North mislim napraviti majhno turo na sever

3.
v razvoju, v gibanju, v razburjenju, v uporu itd.

to grow up (od)rasti
hurry up! pohiti!, brž!
the nation is up in arms narod se je uprl z orožjem
my blood was up kri mi je zavrela
the cider is up very much jabolčnik se zelo peni
shares (prices) are up delnice (cene) se dvigajo

4.
popolnoma, čisto, do kraja; skupaj

to burn up zgoreti
to eat up all the cherries pojesti vse češnje
to drink up izpiti, popiti
to follow up a success do kraja izkoristiti uspeh
to bind up skupaj povezati
to lock up the house zakleniti vsa hišna vrata
to tear up a piece of paper raztrgati kos papirja na koščke
the street was up ulica je bila popolnoma razkopana

5.
zgoraj, visoko; pokonci, na nogah

high up in the air visoko v zraku
I live two storeys up stanujem v 2. nadstropju
to be early up biti zgodaj na nogah, zgodaj vstajati
the Prime Minister is up ministrski predsednik govori, ima besedo
to stand up stati pokonci
to sit up sedeti v postelji

6.
v mestu, na univerzi, v šoli

up in London v Londonu
up to town v London
up for a week teden dni v mestu (v Londonu)
the undergraduates come up next week študentje se vrnejo (na univerzo) prihodnji teden
to stay up for the vacation ostati v kraju študija (v kolidžu) za počitnice

7. up to
a) (vse) do; proti, prek

up to now doslej
I had mud up to the knees blato mi je segalo do kolen
he was all right up to yesterday bil je čisto zdrav do včeraj
to be up to date biti sodoben (moderen, v koraku s časom)
I'll give up to 1000 dinars for it plačal bom do 1000 din za to
b) na ravni, na nivoju, ustrezno

up to the door (ali knocker) sleng izvrstno, prima
up to par figurativno "na višini"
not up to expectations neustrezno pričakovanjem
not yet up to the ropes figurativno še neuveden, ki se še ne spozna
up to sample po (ustrezno) vzorcu
his book is not up to much njegova knjiga ni kaj prida vredna
to live up to one's income živeti ustrezno svojim dohodkom
your work is not up to your usual standard tvoje delo ni na nivoju tistega, ki ga navadno dosežeš
to be up to s.th. nameravati kaj, snovati kaj, biti dorasel čemu, ustrezati čemu, biti (komu) do česa; biti odvisen od česa; biti pripravljen na; spoznati se na kaj
what are you up to? kaj nameravaš?
it is up to you (to decide) vaša stvar je, da odločite; od vas je odvisna odločitev
to be up to a thing or two figurativno biti prebrisan
to feel up to s.th. čutiti se doraslega čemu; biti pripraven, razpoložen za, dobro znati kaj
to get up to s.o. držati korak s kom
to be up to the mark figurativno biti na višini
to be up to snuff sleng biti zvit (premeten, izkušen)
I am up to your little game dobro vem, kaj spletkariš
what has he been up to? kakšno neumnost je spet napravil?
you have been up to some trick again! si že spet naredil kakšno budalost!
I am not up to travelling nisem sposoben za potovanje
it is up to you to prove it vi morate to dokazati

8.
pod vodstvom (pri študiju na univerzi)

I was up to A. A. je vodil moje študije, je bil moj mentor (tutor)

9.

up with na isti višini z, v isti oddaljenosti z
to come up with s.o. dohiteti koga
to keep up with držati korak s
up with you! vstani!, pridi gor!
up against proti
up into gori v, gor
up on više (od, kot)
up till vse do

uscita f

1. izhod; iztok, iztekanje; uhajanje:
all'uscita ob izhodu
di prima uscita pren. takoj
libera uscita voj. izhod
l'uscita di un gas, di un liquido dalle condutture uhajanje, iztekanje plina, tekočine iz cevovodov
via d'uscita pren. izhod

2. voj. (sortita) izpad

3. gled. nastop

4. šport parada:
uscita in tuffo parada s skokom

5. izhod:
l'uscita di un cunicolo, di una miniera izhod iz podzemnega hodnika, iz rudnika
uscita di sicurezza zasilni izhod
vicolo senza uscita slepa ulica

6. pren. izhod, rešitev

7.
unità d'uscita inform. izhodna enota

8. jezik obrazilo; končnica

9. izdatek:
buona uscita ➞ buonuscita

10. pren. (battuta) duhovita domislica, šala

11. elektr. izhod:
potenza d'uscita izhodna moč

ves¹ [ə] (vsa, vse)

1. der/die/das ganze (ves svet die ganze Welt, vsa ulica die ganze Straße, vse poletje der ganze Sommer, ves dan sem čakal ich habe den ganzen Tag gewartet)

2. (v vsem obsegu) aller, alle, alles (vsa sreča tega sveta alles Glück dieser Erde)
korenina vsega zla die Wurzel allen Übels
kljub vsemu trudu trotz aller Mühe
ob/kljub vsej dobri volji bei allem guten/gutem Willen
z vsem poudarkom mit allem Nachdruck
z vso jasnostjo mit aller Deutlichkeit
z vso resnostjo allen Ernstes
z vso silo mit aller Kraft
za vso prihodnost in alle Zukunft
privzdignjeno: all der/die/das (ves ta čas all die Zeit)
ves moj/tvoj … all mein/meine/meines, all dein/deine … (ves tvoj trud all deine Mühe, ves njun denar all ihr Geld)

3. s pridevnikom ganz, total (ves obupan ganz/total verzweifelt), über- (ves srečen überglücklich)
ves zadovoljen quietschvergnügt
ves pomirjen quietschfidel

4.
na ves glas lautstark, laut
na vso moč mit aller Kraft
za ves svet für alles in der Welt
na vsa usta vpiti: lautstark, hvaliti se: großmäulig
na vsa usta hvaliti pretirano: über den grünen Klee loben

5.
vsa čast! mein Kompliment! Hut ab! ( komu vor jemandem)
| ➞ → vsak, vse, vsi

vista(e)d [vístəd] pridevnik

a beautifully vista(e)d street ulica z lepim pregledom

vita¹ f

1. biol. življenje:
vita animale, vegetale živalsko, rastlinsko življenje
o la borsa o la vita! denar ali življenje!
pena la vita pod grožnjo smrtne kazni
questione di vita o di morte življenjsko važno vprašanje
dare la vita a qcn. koga roditi
dare la vita a qcs. pren. kaj ustvariti
dare la vita per qcs. čemu posvetiti vse svoje sile; za kaj umreti, darovati življenje
dover la vita a qcn. komu dolgovati življenje
esser in fin di vita umirati
essere in vita živeti
far grazia della vita pomilostiti na smrt obsojenega
mettere a rischio, a repentaglio la vita tvegati smrt
perdere la vita izgubiti življenje, umreti
privar della vita umoriti
rendere, restituire alla vita iztrgati smrti
rendere la vita difficile a qcn. komu otežiti, zagreniti življenje
restare, rimanere in vita preživeti
salvar la vita a qcn. komu rešiti življenje
togliersi la vita narediti samomor
ne va della vita gre za življenje ali smrt
vender cara la vita drago prodati svoje življenje

2. življenje (v časovnem trajanju):
l'altra vita večno življenje
a vita dosmrtno
in vita mia v svojem življenju
vita natural durante za življenja, za vse življenje (tudi šalj.);
vita media povprečna življenjska doba
passar a miglior vita preminiti, umreti

3. življenje (način):
vita civile, primitiva civilizirano, primitivno življenje
vita attiva, scioperata dejavno, brezdelno življenje
vita privata, pubblica zasebno, javno življenje
che vita! življenje pa tako!
la dolce vita sladko življenje
ragazza di vita pocestnica
ragazzo di vita (mlad) delinkvent, huligan
avere una doppia vita živeti dvojno življenje
cambiar vita začeti novo življenje
fare la bella vita živeti mondeno življenje, živeti uživaško
fare una bella vita živeti brezskrbno
fare la vita evfemistično baviti se s prostitucijo
fare una vita da cani živeti pasje življenje

4. pren. trajanje

5. moč; življenjska sila

6. pren. živost, živahnost:
una descrizione, una strada piena di vita živahen opis, živahna ulica

7. bitje, oseba; živa duša:
non c'è traccia di vita ni žive duše

8. sloves

9. življenje, življenjepis:
una vita romanzata romansirano življenje

10. (stvarni) svet, (človeško) življenje:
che volete? è la vita! kaj hočete, tako je pač življenje

voie [vwa] féminin pot, cesta; tir, (železniška) proga; sled; figuré posredovanje

voie carrossable vozna pot
voie d'accès à l'autoroute dovozna cesta k avtomobilski cesti
voie à grande circulation glavna prometna cesta
voies pluriel de communication prometne zveze, komunikacije
voie lactée (astronomie) rimska cesta
chemin masculin de fer à voie unique, à voie double; à voie étroite; à plusieurs voies enotirna, dvotirna, ozkotirna, večtirna železniška proga
voie ferrée železniška proga
voie maritime, terrestre pot po morju, po kopnem
voie prioritaire prednostna cesta
voie privée zasebna pot
voies pluriel respiratoires dihala
voie secondaire stranski tir
voie à sens unique enosmerna cesta, ulica
ne traversez pas les voies ne hodite čez progo, čez tire
accident masculin sur la voie nesreča na progi
voie de garage stranski tir za parkiranje vagonov
par la voie de mer po morski poti
par la voie diplomatique po diplomatski poti
par la voie aérienne z letalom
par la voie hiérarchique po hierarhični poti
voies pluriel de fait nasilje
voie de droit pravna pot
par voie d'action po tožbeni poti
en voie de préparation v pripravi
circulation féminin sur la voie publique javni promet
être dans la bonne voie biti na pravi poti
être sur la voie biti na sledu
être en voie d'amélioration biti na poti k izboljšanju
faire une voie d'eau (o ladji) dobiti luknjo in puščati vodo
prendre la voie des airs, de mer; de terre potovati z letalom, po morju, po kopnem
régler par des voies pacifiques mirno urediti, poravnati

vzporéden (-dna -o) adj.

1. parallelo:
vzporedna ulica via parallela
z rastjo gospodarstva vzporedna rast življenjskega standarda tenore di vita che cresce parallelamente alla crescita economica

2. (istočasen) parallelo, contemporaneo:
vzporedna gradnja več objektov costruzione parallela, contemporanea di vari edifici

3. (postranski) collaterale, secondario:
vzporedni proizvod pivovarne je kvas prodotto collaterale del birrificio è il lievito
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
mat. vzporedna črta parallela
mat. vzporedna projekcija proiezione parallela
mat. vzporedni premik traslazione
elektr., pošta vzporedna vezava collegamento in parallelo
elektr. vzporedni upor shunt
teh. vzporedni črtalnik parallela
teh. vzporedni primež morsetto parallelo
muz. vzporedne kvinte quinte parallele
ekon. vzporedni valuti valute parallele
alp. vzporedno plezanje scalata in parallelo