Franja

copier [kɔpje] verbe transitif prepisati (quelque chose kaj, sur quelqu'un od koga); kopirati; posnemati

cet élève copie ta učenec prepisuje
copier au propre, au net prepisati na čisto
copier une œuvre d'art kopirati umetnino
copier son devoir sur un manuel prepisati nalogo iz priročnika, iz šolske knjige
(familier) vous me la copierez! to ni kar tako, nekaj vsakdanjega, to si je treba zapomniti!

Corybās -antis, acc. -anta, m (Κορύβας)

1. Koribant, večinoma pl. Corybantēs -um in (pesn.) -ium, m (Κορύβαντες iz ἡ κόρυς -υϑος čelada inβαίνω = v čeladah stopajoči) Koribanti, Kibelini svečeniki, ki so častili svojo (frigijsko) boginjo z bučno glasbo in divjim plesom z orožjem; v sg.: Cl., de conviva Corybanta videbis Iuv., quā … Cybeles picto stat Corybante torus Mart.; v pl.: Hyg., Sen. tr., Lact., Serv., acuta si geminant Corybantes aera (= cymbala) H., pars clipeos rudibus, galeas pars tundit inanes: hoc Curetes habent, hoc Corybantes opus O. — Od tod adj. Corybantius 3 (Κορυβάντιος) koribantski: aera (= cymbala) V., Serv., sacra Arn.

2. kot nom. propr. Corybās -antis, m Koribant,
a) Kibelin sin, oče drugega Apolona: Ci.
b) neki slikar, Nikomahov učenec: Plin.

crack [krak] masculin izvrsten dirkalni konj; familier, figuré korifeja, as

cet élève est un crack en mathématiques ta učenec je as v matematiki

Cratēs -ētis, m (Κράτης) Krates (Kratet),

1. Tebanec, kiniški filozof ok. l. 330: Ap.

2. Crates Mallōtēs Krates Malec (= iz kilikijskega mesta Mala [Mallus]), učen slovničar na dvoru pergamskega kralja Atala (zato tudi Pergamēnus Pergamski), glavar pergamske slovničarske šole. Kralj Atal ga je poslal v Rim, kjer je zbolel in se zato dalj časa mudil ter vzbudil zanimanje za slovniške nauke; umrl l. 145: Varr., Plin., Suet.

3. filozof iz Aten, Polemonov učenec: Ci.

4. grški pisatelj o poljedelstvu: Varr., Col.

Critō -ōnis, m (Κρίτων) Kriton,

1. Atenec, Sokratov učenec in prijatelj: Varr. fr., Ci.

2. grški zdravnik v Trajanovem času: Mart.

Critobūlus -ī, m (Κριτόβουλος) Kritobul,

1. Sokratov učenec: Ci.

2. grški zdravnik v Aleksandrovi vojski: Cu., Plin.

cube [küb] adjectif kubičen; masculin, mathématiques kocka; kub; (mesna, jušna) kocka

cube d'un nombre kub števila
le cube de 2 est 8 kub števila 2 je 8
mètre masculin cube kubični meter
(argot) cube masculin učenec, ki tretjič obiskuje isti razred
jeu masculin de cubes (otroška) igra s kockami
élever au cube kubirati

čarovnišk|i (-a, -o) Zauber- (fomula die Zauberformel, trik der Zaubertrick, učenec der Zauberlehrling), Hexen- (kotel der Hexenkessel, proces der [Hexenprozeß] Hexenprozess, sabat/zborovanje der Hexensabbat, mazilo die Hexensalbe)

Dahippus -ī, m (Δάϊππος) Dahip, grški kipar, Lizipov sin in učenec: Plin.

Dēmētrius -iī, m (Δημήτριος) Demetrij, grško moško ime, poseb.

1. Demetrius Poliorcētēs (πολιορκητής „oblegovalec mest“) Demetrij Poliorket, sin mak. kralja Antigona I., roj. l. 337, v bitki pri Isu l. 301 je izgubil očeta in kraljestvo; slednjega se je l. 294 zopet polastil ter kraljeval do l. 288. Leta 283 je umrl kot ujetnik svojega tasta Selevka v sirskem mestu Apameji: Ci., N., Iust.

2. Demetrij II., vnuk prejšnjega, sin Antigona Gonata, je kraljeval v Makedoniji od l. 240 do 230, ves ta čas se je vojskoval s sosednimi ljudstvi: Iust.

3. Demetrius II. Nīcātor (Νικάτωρ) Demetrij II. Nikator, sin Demetrija I. Sotera, sirski kralj od l. 147 do 140 in od l. 130 do 126, umorjen ob neki vstaji: Iust.

4. Dem. Phalēre͡us Demetrij Falerski (= iz Falera,Φαληρόν, atenskega pristanišča), roj. ok. l. 345, Teofrastov učenec, učenjak in državnik, ki je kot Kasandrov namestnik upravljal mesto Atene od l. 317 do 307. Ko je Demetrij Poliorket l. 307 osvojil Atene, je Demetrij Falerski pobegnil v Tebe in od tam v Aleksandrijo k egiptovskemu kralju Ptolemeju Lagoškemu, čigar sin Ptolemej Filadelf ga je pregnal v Gornji Egipt, kjer je l. 283 umrl: Ci., N., Q.

5. Dem. Māgnēs Demetrij Magnezijski, zgodovinopisec in filozof v času Cicerona: Ci. ep.

6. Dem., vpliven, a nadležen mož v času Cicerona: Ci. ep.

7. Dem. Belliēnus Demetrij Belien, osvobojenec prejšnjega, poveljnik v Intemeliju v Liguriji, kjer je s svojim nasiljem povzročil meščanske upore, ki jih je moral Cezarjev prijatelj Mark Celij Ruf zadušiti: Caelius ap. Ci. ep.

8. Dem., neki učitelj petja: H.

9. suženjsko ime: H. (Epist. I, 7, 52).

10. neki stavbenik: Vitr.

11. neki kipar: Plin., Q.

12. neki igralec v komedijah v Rimu: Q., Iuv.

13. Demetrij Sunijan (= iz mesta Sunija; Sunium Σούνιον), zelo spoštovan kinik, živel v Rimu od l. 40 do 90 po Kr.: Sen. ph., T., Suet. — Od tod

I.

1. subst. Dēmētrias -adis, f (Δημητριάς)
a) Demetriada = Demetrijevo (mesto) ob Pegazejskem zalivu, imenovano po Demetriju Poliorketu, ki ga je ok. l. 290 ustanovil: Ci., L., Plin.
b) demetriada, neka rastl.: Ap. h.

2. Dēmētrium -iī, n
a) (Δημήτριον) Demetrij, mesto v tesalski Ftiotidi: Mel.
b) samotraško pristanišče: L. —

II. adj. Dēmētriacus 3 demetrijski, demetriadski (= k Demetrijevemu mestu spadajoč): Demetriacus sinus L. Demetrijski (Demetriadski) zaliv; subst. Dēmētriacum -ī, n =
a) Demetrij, Demetriak: L.

Dēmocritus -ī, m (Δημόκριτος) Demokrit,

1. filozof iz Elee, roj. ok. l. 460, umrl l. 361, učenec Leukipa iz Elee; začetnik nauka o atomih. Nravstveni smoter mu je bila εὐϑυμία, brezstrastna mirnost duha, ki so jo zaradi nerazumevanja imeli za veselost ter so zato Demokrita imenovali „smejoči se filozof“: Varr., Ci., Lucr. idr., si foret in terris, rideret Democritus H., excludit sanos Helicone poëtas H. Od tod adj. Dēmocritēus, mlajše Dēmocritīus 3 (Δημοκρίτειος) Demokritov, demokritski: Anaxarchus Democritius Ci. Demokritov privrženec; subst.
a) Dēmocritīī -ōrum, m demokritovci, učenci (privrženci) Demokrita: Ci.
b) Dēmocritēa -ōrum, n Demokritova (učna) pravila, Demokritovi nauki: Ci.

2. kipar iz Sikiona: Plin.

3. Sikionec, Ciceronov gostinski prijatelj: Ci. ep.

dénoncer [denɔ̃se] verbe transitif ovaditi, denuncirati; familier zatožiti; izdati; odpovedati (un traité pogodbo); (javno) pokazati, razkriti

dénoncer quelqu'un à la police ovaditi koga policiji
il s'est dénoncé à la police prijavil se je policiji (kot krivec)
cet élève l'a dénoncée ta učenec jo je zatožil
ses paroles imprudentes l'ont dénoncé njegove neprevidne besede so ga izdale
dénoncer un abus, un scandale razkriti javnosti zlorabo, škandal

Dicaearchus -ī, m (Δικαίαρχος) Dikajarh,

1. ustanovitelj Dikajarheje, tudi Dicarchus -ī, m Dikarh: Dicarchi moenia (= Dicaearchēa) Stat.

2. grški filozof in geograf, Aristotelov učenec: Varr., Ci., Plin.

Diogenēs -is, acc. -em in -ēn, m (Διογένης) Diogen,

1. D. (Apollōniātēs) Diogen iz Apolonije na Kreti, naravoslovec jonske šole, Anaksimenov učenec, avtor knjige περὶ φύσεως, kjer uči, da je zrak prvina vesoljstva: Ci.

2. D. (ὁ Κύων), kiniški filozof, Antistenov učenec v Atenah, roj. l. 404 v Sinopi, umrl l. 323 v Korintu: Ci., Val. Max., Iuv.

3. D. (ὁ Βαβυλώνιος) iz Selevkide, stoik, Hrizipov učenec, Karneadov in Lajlijev (Laelius) učitelj, poslanec v Rimu l. 155 skupaj s Karneadom in Kritolajem: Ci.

4. prijatelj Marka Kajlija Rufa: Ci.

5. grški kipar: Plin.

6. grški slikar: Plin.

Dionȳsius² -iī, m (Διονύσιος) Dionizij, grško moško ime. Poseb.

1. D. superior Ci. ali prior N. Dionizij starejši iz Sirakuz, roj. l. 431; po zmagovitih bojih s Kartažani je postal l. 406 tiran v Sirakuzah; umrl l. 367: L., Val. Max., Iust., Gell.

2. Dionizij mlajši, sin in naslednik 1.; na njegovem dvoru je bival Platon. L. 357 ga je izpodrinil Dion, l. 343 še Timoleont, potem je živel kot izgnanec in reven šolnik v Korintu: N., Val. Max., Iust.

3. D. Hērācleōtēs Dionizij iz Herakleje, Zenonov učenec, najprej stoik, potem epikurejec (v Ciceronovem času): Ci.

4. tebanski glasbenik citrar: N.

5. Cassius D. Kasij Dionizij iz Utike; ok. l. 60—50 je prevajal spis o poljedelstvu Magona iz Kartagine: Varr., Col.

6. D. Magnēs Dionizij iz Magnezije, azianski govornik v Ciceronovem času: Ci.

7. Atikov osvobojenec: Ci. ep.

8. izobražen Ciceronov suženj: Ci. ep.

9. ime sužnja: H.

10. grški zdravnik: Plin.

dīscō -ere, didicī (—) (iz reduplicirane obl. *didescō, indoev. kor. dek „sprejemati in dajati“, „dajati“, „dober zdeti se“; prim. lat. decēre, docēre, dexter, gr. διδάσκω, δέχομαι, δεξιός)

1. česa učiti se, naučiti se, navaditi (navajati) se, v logičnem pf. didicisse ume(va)ti, razume(va)ti, znati, vedeti; abs.: docta didici Pl. = učili so me in naučili, pueri studiose discunt Ci., qui cogeretur docere, antequam ipse didicisset Ci., quos discentes vita defecit Ci., voluntas discendi Ci., studiosos discendi erudire atque docere Ci., cupiditas discendi L., Sen. ph., homines dum docent discunt Sen. ph., pueri ad praescriptum discunt Q. se uče pisati, ad discendum promptus (puer) Q., discere apud grammaticos Q., puer discens Petr. brivski vajenec, čevljarski: Ulp. (dig.); subst. pt. pr. masc. discentes učenci, vajenci: L., Sen. ph., Suet.; z obj.: d. literas Pl. črke brati, litteras Graecas Athenis Ci., artes, ius civile Ci., multa oportet discat atque dediscat Ci., in minoribus navigiis se rudem esse, quinqueremes autem maiores gubernare didicisse Ci., d. elementa prima H., vitas et crimina silentum V. preiskovati, izsledovati, artem, palaestram Q.; v pass.: quod disci potuit Ci., ius discitur Q. Od kod? unde ius civile discatur Ci., inde vocabula prima d. Lucr., ab Hercule sacra didicisse Ci., quae Demosthenes a Platone didicerat Ci., se ita a patribus didicisse, ut … C., ex hoc (sc. ex audiendo) enim facillime disci arbitrabatur N., disce, puer, virtutem ex me V., didicit a Ctesidemo Plin. bil je Ktesidemov učenec. — Z inf. kot dopolnilom: vera loqui didici Pl. učil sem se, vajen sem, hi pueri non solum amare et amari didicerunt Ci., in conviviis saltare didicerunt Ci., ibi Latine — nam apud Numantiam loqui didicerat — exclamat … S., cum Romanis bellare bonis malisque meis (ob svojih dobrih in slabih izkušnjah) didici L., bene ferre magnam disce fortunam H.; pren.: nec varios discet lana mentiri colores V.; z ACI: populus didicit nihil foedius esse servitute Ci., didicerunt se totos esse perituros Ci., hi si didicerint non eadem omnibus esse honesta atque turpia N., bene qui didicere (so zaznali) deos securum agere aevom Lucr., deos didici securum agere aevum H., disce tamen, veniens aetas, ubi Livia nunc est porticus, immensae tecta fuisse domus O., usu didicisse pretiosam supellectilem … nihil aliud fuisse quam onera Cu., a Platone didicerat deos nihil esse Lact.; z odvisnim vprašanjem: prius disce, quid sit vivere Ter., plures discent, quemadmodum haec fiant Ci., didicit populus, quantum cuique crederet N., quae virtus et quanta, boni, sit vivere parvo, discite H., discite, femineis quid tela virilia praestent O., se experiendo didicisse, quam arduum, quam subiectum fortunae regendi cuncta onus T.; z dvojnim skladom: quem (prolept. = a quo) Vindelici didicere, quid Marte posses H.; z relativnim stavkom: disce, quae censet amicus H. poslušaj nasvet dobrega prijatelja; elipt.: discebant enim fidibus antiqui (sc. canere na strune brenkati) Ci.; z abl. instrumenti: d. armis Sen. rh.; z adv.: d. Latine Q.

2. spozna(va)ti, prepozna(va)ti: d. venientum vultūs V., crimine ab uno disce omnes V., haec ut certis possemus discere signis V., d. nectaris sucos H., me peritus discet Hiber Rhodanique potor H.; occ. (jur.) causam discere Ci., Q. zadevo spozna(va)ti, z zadevo seznaniti (seznanjati) se, o zadevi poučiti se: causam d. ab (ex) aliquo Ci., Q. po kom spozna(va)ti.

3. (i)zvedeti: ut quidem didici ego Pl., quae didici, dixi omnia Pl., quod ex pluribus testibus priore actione didicistis Ci., haec ubi rex didicit O., quod ubi primum didicit Demaratus Iust.; z ACI: Pl., Ci. ep., discit … Litaviccum ad sollicitandos Aequos profectum (esse) C., quos cum tantā celeritate venire rex didicisset Iust.; z odvisnim vprašanjem: hoc quam nihil sit, ex multis civitatibus didici Ci. sem izvedel, vem (logični pf.), a quo disceret senatus, quantum in Etruria belli esset L.

4. = docēre učiti: falsa discentes Amm.

Opomba: Pt. fut. disciturus: Ap. ap. Prisc.; sup. discitum navaja Prisc., sicer ni izpričan.

disleksija samostalnik
(motnja) ▸ diszlexiaOtrok z disleksijo ima težave pri branju in pisanju. ▸ A diszlexiás gyermeknek gondjai vannak az olvasással és az írással.

dissiper [disipe] verbe transitif razsipavati, (po)tratiti, zapraviti; razpršiti; razgnati, raztresti; delati nepazljivega, nediscipliniranega

dissiper le brouillard, la fumée, les craintes, les espoirs razpršiti meglo, dim, bojazni, upanja
dissiper sa fortune zapraviti svoje premoženje
dissiper sa santé, sa jeunesse en débauches zapravljati, uničevati si zdravje, mladost v razuzdanosti
cet élève dissipe ses voisins ta učenec povzroča nepazljivost, nedisciplino svojih sosedov, kvari, odvaja od dela svoje sosede
se dissiper razpršiti se, izginiti; postati lahkomiseln; razvedriti se
les élèves se dissipent en fin de journée učenci imajo nekaj razvedrila ob koncu dneva
dissipé zabave željen, lahkomiseln, razbrzdan, razuzdan
élève dissipé raztresen, nepazljiv, nediscipliniran učenec
être dissipé biti nepazljiv, nediscipliniran
mener une vie dissipée lahkomiselno, razbrzdano, razuzdano živeti

distancer [distɑ̃se] verbe transitif, sport prehiteti, pustiti za seboj; prekositi, prekašati; sport diskvalificirati (un coureur, un cheval tekača, konja); postaviti, napraviti razdaljo med, oddaljiti, odmakniti

cet élève distance ses camarades ta učenec prekaša svoje tovariše
ce coureur distancera largement les autres concurrents ta tekač bo pustil druge tekmovalce precéj za seboj
se distancer de quelqu'un držati se v razdalji, distancirari se od koga, ne mu iti blizu
se laisser distancer (par un concurrent) pustiti se prehiteti (od sotekmeca, konkurenta)

distraire* [distrɛr] verbe transitif zabavati, razvedriti, razveseliti; odvračati, odvrniti (de od), motiti; izločiti iz celote; odvzeti; vieilli poneveriti

se distraire razvedriti se, zabavati se
distraire une voiture d'un convoi izločiti vozilo iz konvoja
distraire d'un total odvzeti od celotnega zneska, od vsote (za poseben namen)
distraire quelqu'un d'un projet odvrniti koga od njegovega načrta
distraire quelqu'un de ses travaux odvračati koga od dela, motiti ga pri delu
cet élève distrait sans cesse ses camarades ta učenec neprestano moti svoje tovariše
distraire ses hôtes zabavati svoje goste
il a besoin de se distraire potreben je razvedrila