ἠρεμία, ἡ (dušni) mir, tihota, tišina.
ἡσυχάζω (ἥσυχος) [fut. ἡσυχάσω, aor. ἡσύχασα] 1. intr. mirujem, počivam, τὸ σάββατον v soboto NT, sem miren, molčim, τὸ ἡσυχάζον τῆς νυκτός nočna tišina; aor. umiril sem se, umolknil sem NT. 2. trans. umirim, pomirim.
ἡσυχία, ἡ, ion. -ίη (ἥσυχος) 1. mir, τινός pred kom, tišina, samota, samoten kraj, molk, τῆς ἡσυχίας βίοτος mirno, pohlevno življenje. 2. hladnokrvnost, ravnodušnost, dušni mir, zadovoljnost. 3. pokoj, počitek, nedelavnost, brezbrižnost, ἡσυχίαν ἄγω, ἔχω mirujem, dam mir, ničesar ne delam, živim v miru, mirno gledam kaj, ἐν ἡσυχίᾳ ἔχω τι zamolčim kaj, ἐμαυτόν molčim; μετὰ ἡσυχίας mirno, καθ' ἡσυχίαν v miru, nemoteno.
бездыханный brez življenja, mrtev;
бездыханная тишина grobna tišina
гробовой groben;
г. голос temen in zamolkel glas;
до гробовой доски do groba;
гробовая тищинй grobna tišina
штилевой brezvetrn, miren
штиль те brezvetrje, (morska) tišina
штифт те žebelj (brez glave)
штихель те (teh.) dletce