-
kava samostalnik1. (pijača) ▸
kávéskodelica kave ▸ egy csésze kávé
kuhanje kave ▸ kávéfőzés
požirek kave ▸ egy korty kávé
vonj kave ▸ kávéillat
okus kave ▸ kávéíz
kuhati kavo ▸ kávét főz
naročiti kavo ▸ kávét rendel
skodelica za kavo ▸ kontrastivno zanimivo kávéscsésze
avtomat za kavo ▸ kávéautomata
aparat za kavo ▸ kávéfőző
močna kava ▸ erős kávé
srkati kavo ▸ kávét szürcsöl
nalivati kavo ▸ kávét önt
jutranja kava ▸ reggeli kávé
Poleg odlične kave pa gostom ponujajo še vrsto odličnih tort. ▸ A kiváló kávé mellett pedig többféle kiváló tortát kínálnak a vendégeiknek.
Povezane iztočnice: dolga kava, ekspresna kava2. (dogodek) ▸
kávé, kávézáspovabiti na kavo ▸ kávéra meghív, kontrastivno zanimivo meghív kávézni
vabiti na kavo ▸ kávéra hív, kontrastivno zanimivo meghív kávézni
iti na kavo ▸ kávéra megy, kontrastivno zanimivo kávézni megy
Po kosilu sva se oprhala, se preoblekla in šla na kavo k prijatelju. ▸ Ebéd után lezuhanyoztunk, átöltöztünk és elmentünk egy kávéra a barátunkhoz.
peljati na kavo ▸ kávéra elvisz, kontrastivno zanimivo elvisz kávézni
odmor za kavo ▸ kávészünet
Naši odmori za kavo so bili pogosto podobnim skupinskim terapijam. ▸ A kávészüneteink gyakran csoportterápiára hasonlítottak.
skupna kava ▸ közös kávézás
Zdaj morava najine skupne kave vpisati v rokovnike. ▸ Most a közös kávézásainkat határidőnaplóba kell írnunk.
sobotna kava ▸ szombati kávézás
Na najinih, predvsem dolgih sobotnih kavah v globokih debatah rešujeva svet. ▸ Hosszas szombati kávézásaink során nagy vitákkal mentjük meg a világot.
3. (zrna kavovca) ▸
kávézmleta kava ▸ őrölt kávé
mleta kava ▸ őrölt kávé
surova kava ▸ nyers kávé
pražena kava ▸ pörkölt kávé
kilogram kave ▸ egy kilogramm kávé
zrna kave ▸ kávészemek
zavitek kave ▸ egy tasak kávé
uvoz kave ▸ kávébehozatal
vrečka kave ▸ egy zacskó kávé
mletje kave ▸ kávéőrlés
mlinček za kavo ▸ kávéőrlő
pražarna kave ▸ kávépörkölő
pražiti kavo ▸ kávét pörköl
dve žlici kave ▸ két kanál kávé
V tovarni bodo lahko izdelali do 5000 ton kave. ▸ A gyár akár 5 000 tonna kávé előállítására is képes lesz.
4. (rastlina) ▸
kávéplantaža kave ▸ kávéültetvény
Brazilija se na področjih, kjer ležijo plantaže kave, že mesece spopada s sušo. ▸ Brazília azokon a területeken, amelyeket kávéültetvények borítanak, már több hónapja küzd az aszállyal.
nasad kave ▸ kávéültetvény
sorta kave ▸ kávéfajta
Med najbolj razširjenimi plantažno gojenimi sortami kav sta Coffea arabica in Coffea robusta. ▸ A Coffea arabica és a Coffea robusta a legelterjedtebb, ültetvényen termesztett kávéfajta.
5. (kavni nadomestek) ▸
kávémlečna kava ▸ tejeskávé
Zjutraj zavoham, ko ti babica pripravlja mlečno kavo, preden greš v šolo. ▸ Reggelente érzem az illatát, amikor nagymamád tejeskávét főz neked, mielőtt iskolába mész.
ječmenova kava ▸ árpakávé
kava iz cikorije ▸ cikóriakávé
cikorijina kava ▸ cikóriakávé
Ječmenova kava ne vsebuje kofeina, vseeno pa prečisti telo in odplavlja različne strupe iz telesa. ▸ Az árpakávé nem tartalmaz koffeint, de ennek ellenére megtisztítja a szervezetet és kisöpri belőle a különböző salakanyagokat.
Povezane iztočnice: žitna kava -
kdo1 [ó] (koga, komu …) vprašalno: wer
kdo neki/le kdo wer denn, wer denn sonst
kdo pa (misliš, da) si? für wen hältst du dich?
za koga me pa imaš? für wen hältst du mich?
podredno: wer
|
povej mi, s kom se družiš, in povem ti, kdo si sage mir, mit wem du umgehst, und ich sage dir, wer du bist
v restavraciji: za koga je (riba)? wer bekommt (Fisch)?
-
kdó qui? qui est-ce qui?
kdo drug kot ti? qui d'autre que toi (ali sinon toi)?
kdo je tu? qui est là? qui est-ce?
kdo gre (je)? qui va là?, (vojaško) qui vive?
kdo ve? qui sait?
-
kdó (kóga) pron.
1. (izraža vprašanje po neznani osebi) chi:
kdo je to napisal? chi ha scritto questo?
s kom se pogovarjaš? con chi parli?
kdo je kdo? chi è?
2. (v retoričnem vprašanju) chi:
kdo bi si bil kaj takega mislil? chi l'avrebbe pensato?!
3. (izraža poljubno osebo) uno, qualcuno:
naj stopi kdo po zdravnika qualcuno chiami il medico
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
dela ima kot le kdo ha moltissimo lavoro
naj reče kdo kar hoče, rad jo pa le ima (poudarja trditev) la gente dica quel che vuole, certo è che le vuol bene
delavci so bili oblečeni kakor kdo gli operai erano vestiti ognuno a modo suo
pren. za koga me pa imaš? per chi mi prendi?
pog. denar dobiva od ne vem koga i soldi glieli passa non so chi
kdo vse je že bil tam c'erano tanti, ma proprio tanti
PREGOVORI:
povej mi, s kom hodiš, pa ti povem, kdo si dimmi con chi vai e ti dirò chi sei
-
kér because
kér (pač) as, since
ni mogel priti, kér je bil bolan he could not come because he was ill
kér je deževalo, nismo šli na pot as it was raining, we did not start
kér se ti ne ljubi iti, lahko ostaneš doma as you don't feel like coming, you can stay at home
kér mi (že, pač) ne verjameš... since you don't believe me...
kér ni nič boljšega for want of something better
-
ki (oziralni zaimek) qui
tisti, ki celui qui
ti, ki veš toi qui sais
bil je prvi, ki il fut le premier qui (ali à + inf.)
človek, ki o njem govoriš l'homme dont tu parles
dekle, ki sem z njo govoril la fille à qui (ali laquelle) j'ai parlé
govoriš o stvareh, ki jih ne poznaš tu parles de choses que tu ne connais pas
-
ki que, quien , pl quienes; el (la) cual
tisti(a), ki el (la) que, pl los (las) que
ti, ki veš tú que lo sabes
stvari, ki se često dogajajo cosas que ocurren a menudo
on je bil prvi, ki je to dosegel él fue el primero que lo consiguió
človek, ki o njem govoriš el hombre del cual estás hablando
dekle, ki sem z njo govoril la muchacha con quien (ali con la cual) hablé
-
kjé adv.
1. dove:
kje neki tiči? dove mai è finito?
2. kje še, kje že pren. dove (mai):
kje je še novo leto! dov'è ancora l'anno nuovo
3. pren. kje neki, kje pa (za izražanje močnega začudenja, zanikanja) macché, neanche per idea, nient'affatto:
ali se res možiš? Kje pa! è vero che ti sposi? Macché!
4. da qualche parte, in qualche luogo:
moral se je kje ustaviti ha dovuto, per forza, fermarsi da qualche parte
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. ne vedeti, kje se koga glava drži non sapere dove si ha la testa, dove battere la testa
le kje imaš oči? ma dove hai gli occhi? ma che sei cieco?
kje smo že ostali? dove eravamo rimasti?
kje vse sem že spraševal l'ho chiesto in tanti luoghi
kje je kaj indice, sommario (del libro)
-
kjerkóli
A) adv. dovunque
B) konj. dovunque:
kjerkoli se ustaviš, povsod ga najdeš lo trovi dovunque ti fermi
-
kmálu soon, (v kratkem) shortly; before long; early; presently
bom kmálu nazaj I'll be back soon
kmálu po moji vrnitvi soon after my return
knjiga bo kmálu izšla the book will be published shortly, the book will be out soon
kmálu se vrni! come back soon!
kmálu bom prejel pismo I'll receive a letter shortly
ti bi kmálu to obžaloval you'd soon regret it
kmálu bi bil padel I nearly (ali almost) fell
ne boš tako kmálu našel boljšega prijatelja! you won't find a better friend in a month of Sundays!
kmálu nato, kmálu potem soon afterwards
kar najbolj kmálu (čim prej) as soon as possible, at your earliest convenience
-
ko when; as; (= če) if, in case of, in the event of; (= kot, kakor) than; as
ko ne bi bilo tega »ko« if ifs and ans were pots and pans
šli bomo, ko boste pripravljeni we shall start when you are ready
to boš naredil, ko bo prepozno you'll do it when it's too late
strese me, ko samo pomislim na to I shudder even to think of it
ko ga človek samo vidi, bi mislil, da... if you only saw him, you'd think that...
aretirali so ga, ko je odhajal iz hiše he was arrested as he was leaving his house
močnejši sem kot ti I am stronger than you
več ko ima, več hoče imeti the more he has the more he wants
-
kônčno adv.
1. infine:
prvi si ti, potem pride on in končno še jaz prima vieni tu, poi lui e infine io
2. (nazadnje) finalmente
3. pren. in fin dei conti
-
kônec2 (-nca)
A) m
1. fine, finale, finire, estremità; conclusione; punta; testa:
konec jezika punta della lingua
konec knjige la fine del libro
konca vrvi le estremità, le teste della fune
konec dneva il finire del giorno
proti koncu sul finire
2. (večji, manjši del površine; kos, del česa) parte; pezzo:
severni konec dežele la parte settentrionale del Paese
najdi konec vrvi trova un pezzo di corda
3. (kar je najbolj oddaljeno od izhodišča glede na čas, dogajanje, obstajanje) fine; finale:
konec sezone fine della stagione
konec tekme finale della partita
konec starega Rima la fine dell'antica Roma
pren. veselice je konec la cuccagna è finita
iti h koncu stare per finire, per morire; ekst. andare alla rovina
4. (smrt) fine; morte:
njen tragični konec la sua tragica fine
pog. pren. storiti, vzeti konec morire, uccidersi
5. pren. (z zanikanim glagolom izraža, da kaj traja dolgo):
dela ni in ni konec il lavoro non finisce mai e poi mai
hvalil je, da ni bilo konca lodava a non finire
6. (v prislovnih rabah 'na koncu', 'do konca', 'konec koncev') estremamente, oltremodo, del tutto, affatto, fino alla fine, infine, in fin dei conti:
prvi si ti, potem pride on, na koncu še jaz prima vieni tu, poi lui, infine io
do konca sem prepričan, da imam prav sono affatto convinto di aver ragione
prebrati knjigo do konca leggere il libro fino alla fine
konec koncev, kaj nam to mar in fin dei conti, che ce ne importa
7. publ. srečen konec lieto fine, happy end:
neprepričljiv srečen konec un lieto fine poco convincente
8. in, pa konec (v medmetni rabi) e basta:
tako bo, kot pravim, in konec (besed) faremo così come dico e basta!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. konec ga bo od garanja si sfiancherà dalla fatica
ne priti komu do konca non lasciarsi persuadere
biti na koncu z močmi, z živci essere allo stremo delle forze, dei nervi
biti, ne biti na koncu star per finire, non aver finito
ne imeti dobrega konca non finire bene
potegniti krajši konec avere la peggio
lotiti se česa na napačnem koncu mettere il carro davanti ai buoi
imeti kaj na koncu jezika avere sulla punta della lingua
gledati s koncem očesa guardare, sbirciare con la coda dell'occhio
ne priti kaj niti na konec pameti non passare nemmeno per l'anticamera del cervello
na konec sveta bi šel za njo per lei andrei in capo al mondo
živeti na koncu sveta abitare a casa del diavolo
začetek konca il principio della fine
biti (kdo, kaj)
začetek in konec essere l'alfa e l'omega
ne imeti ne konca ne kraja non finire mai e poi mai
prehoditi ves svet od konca do kraja girare il mondo in lungo e in largo
priti z vseh koncev venire da ogni dove
iskati koga na vseh koncih in krajih cercare uno per ogni dove, dappertutto
konec klobčiča bandolo (della matassa)
rib. konec odičnice setale
konec robca cocca
gastr. konec salame culaccino
navt. konec sidrnega kraka patta, palma
šalj. konec sveta finimondo
konec tedna fine settimana
navt. konec vrvi vetta
PREGOVORI:
konec dober, vse dobro tutto è bene quel che finisce bene
palica ima dva konca chi mal fa, male aspetti
kakršen začetek, tak konec un buon principio fa una buona fine
B) kônec prep.
1. alla fine, verso la fine:
knjiga bo izšla konec oktobra il libro uscirà verso la fine di ottobre
2. konec koncev infine, in fin dei conti:
konec koncev, kaj to meni mar in fin dei conti che me ne importa!
-
konj1 [ô] moški spol (-a …)
1. das Pferd; das [Roß] Ross, zdelan: der Gaul (delovni Ackergaul); -pferd (čistokrven Rassepferd, dirkalni Rennpferd, divji Wildpferd, dresurni Dressurpferd, gugalni Schaukelpferd, jahalni Reitpferd, za preskakovanje ovir Springpferd, mrzlokrven Kaltblutpferd, notranji v vpregi Sattelpferd, ojnični Stangenpferd, paradni Paradepferd, toplokrvni Warmblutpferd, tovorni Lastpferd, za tovorjenje Saumpferd, vlečni Zugpferd, vnanji/desni v vpregi Handpferd, vprežni Wagenpferd, Zugpferd); po barvi: bel: der Schimmel, rdečkast der Fuchs, črn der Rappe, pisan der Schecke
trojanski konj Trojanisches Pferd
2. živalstvo, zoologija das Pferd (divji das Wildpferd, Przewalskega das Przewalski-Pferd)
3. psovka: Trampeltier (ti konj! du Trampeltier!)
|
… konja/konj/za konje Pferde-
(menjava der Pferdewechsel, reja die Pferdehaltung, vzreja die Pferdezucht, hlev der Pferdestall)
za dolžino konja um eine Pferdelänge
lovstvo lov na konjih die Parforcejagd, die Reitjagd
zajahati konja aufsitzen
sedeti na konju zu Pferde sitzen
na konju zu Pferde, policija ipd.: beritten
akrobat na konju der Kunstreiter
voziti: z enim konjem/dvema konjema/štirimi konji einspännig/zweispännig/vierspännig
delati kot konj wie ein Pferd
figurativno beseda ni konj Fragen steht jedem frei
figurativno princ na belem konju der Märchenprinz
figurativno biti na konju Oberwasser haben
figurativno staviti na napačnega konja aufs falsche Pferd setzen
figurativno prigovarjati komu kot bolnemu konju (jemandem) wie einem lahmen Gaul zureden
podarjenemu konju ne glej na zobe einem geschenkten Gaul sieht/schaut man nicht ins Maul
-
konvenírati to suit; to fit; to be suitable (for); to be appropriate (for)
ta klima mi ne konvenira this climate does not suit me
kar enemu konvenira, drugemu ne (figurativno) one man's meat is another man's poison
pridi jutri, če ti konvenira come tomorrow if that suits you
bi ti konveniralo, da bi se sešla ob...? would it be convenient for you to meet me at...?
-
konvenírati convenir
ti konvenira jutri? ¿te conviene mañana?
-
korístiti to be useful (ali of use, of service); to serve; to be profitable (ali advantageous), to prove efficient (ali effective); to be good (for); arhaično to avail
ne korístiti to be useless, to be of no use, to be of no good, (biti zaman) to be of little avail, to be in vain, to be fruitless (ali futile, to no purpose)
to mi nič ne koristi arhaično it avails me nothing
to lahko še kaj koristi it may still be of some use (ali of some service, serviceable)
kaj koristi (pomaga), da (če)... what use is it (ali arhaično what avails it) that (if)...
nič ne koristi it is of no use, pogovorno it's no use, arhaično it is of no avail
nikomur (to) ni koristilo nobody was any the better for it
vsa ta reč ti ne bo nič koristila all that stuff won't do you any good
-
kos3 [ó]
biti kos komu/čemu: (jemandem/einer Sache) gewachsen sein, fertigwerden mit
(etwas) bewältigen, schaffen
naleteti na tistega, ki ti/mu je kos seinen Meister finden
-
kós3
biti kós čemu to be equal to something, to be a match for something
nisem ti kós I'm not a match for you
nihče mu ni kós there is no one to match him
biti kós priliki to rise to occasin
on ni kós tej nalogi he is not equal (ali up) to this task
nisem mu kós I am no match for him
biti kós situaciji, položaju to cope with a (ali the) situation, to be equal to te situation, pogovorno to measure up to the job
-
kot konj.
I. (v stavku)
1. (za izražanje primerjave glede enakosti) come, quanto:
prav tako je pridna kot njena mati è (altrettanto) brava quanto sua madre
(za izražanje primerjave glede različnosti) di, che, come, quanto:
njegov avto je dražji kot sosedov la sua auto è più cara di quella del vicino
odbojka ni priljubljena kot nogomet la pallamano non è così popolare come il calcio
to utegne napredek prej zavreti kot pospešiti ciò può frenare piuttosto che stimolare il progresso
3. (za izražanje podobnosti) come, da:
bel kot sneg bianco come la neve
vede se kot gospodar si comporta da padrone
dela kot črna živina lavora come un negro
4. (za izražanje približne podobnosti) come:
sprejeli so ga medse kot brata lo accolsero come un fratello
počuti se kot prerojen si sente come rinato
5. pren. drug kot, drugače kot (z nikalnico, za izražanje omejenosti na navedeno) che, se:
z otrokom nima drugega kot skrbi col bambino non ha altro che preoccupazioni
kje drugje kot pri nas bi se mu godilo bolje? dove mai altrove se non da noi se la passerebbe meglio?
6. pren. tako kot (za združevanje sorodnih pojmov) così come, tanto che:
s filmom so bili zadovoljni tako gledalci kot kritika il film ha soddisfatto tanto il pubblico che la critica
7. (za izražanje funkcije, položaja, ki ga ima ustrezna oseba ali stvar) come, quale, da:
to ti svetujem kot prijatelj te lo consiglio da amico
kot gost nastopa slavni tenorist quale ospite si esibirà il famoso tenore
II.
1. (v odvisnih stavkih za izražanje pojmov kakor pod I, 1—6)
a) come:
obnašaj se, kot se spodobi comportati come si addice
b) di quanto, di quel che; come:
pridelek je slabši, kot smo pričakovali il raccolto è più scarso di quel che ci aspettavamo
ni tako močan, kot sem mislil non è così forte come credevo
c) kot da come se, come:
vede se, kot da je on gospodar si comporta come se fosse lui il padrone
č) kot če se non:
odgovora ne dobiš drugače, kot če ga izsiliš non ottieni una risposta se non estorcendola con la forza
d) kot (... tako) come (... così):
kot se virusi ločijo po obliki, tako se razlikujejo tudi po zgradbi i virus come si distinguono per la forma, così si diversificano anche per la struttura
delajo, kot se komu zljubi si lavora come a chi pare e piace
(za izražanje primerjave sploh) come:
pridi jutri ali pojutrišnjem, kot hočeš vieni domani o dopodomani, come vuoi
2. (eliptično za naštevanje zgledov že prej povedanega) come, quale:
glagoli, kot skakati, letati se imenujejo ponavljalni i verbi come saltellare, svolazzare sono detti iterativi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
za delo je pripraven kot le kaj è un lavoratore veramente bravo, bravissimo
poznam tisto dekle, lahkomiselna je kot le katera conosco la ragazza, è proprio sventata
to pa je že več kot preveč questo è poi troppo!
ljudje malo manj kot stradajo la gente è, per così dire, alla fame