Franja

Zadetki iskanja

  • tail1 [téil]

    1. samostalnik
    rep; trtica; spodnji del; konec (sprevoda itd.); zadnji del pluga; stran kovanca z napisom; spremstvo; najslabši igralci kakega moštva, odpadki; stranka, privrženci; žaket, frak, škric, vlečka (obleke)
    množina, pogovorno družabna obleka

    tail of a letter konec pisma
    tail of the trenches vojska najbolj sprednji jarki
    tail of gale konec nevihte
    tail of a stream tih, miren tok reke
    tail margin spodnji beli rob strani (knjige)
    tails up figurativno dobre volje, vesel
    tail of a musical note del note pod črto
    close on s.o. 's tail komu tik za petami
    cow's tail figurativno razcefran konec vrvi
    the dirty end of the cow's tail figurativno spolzko govorjenje (pogovor)
    heads or tail? glava ali napis? (vprašamo, če mečemo kovanec v zrak za odločitev v kaki stvari)
    with his tail between his legs figurativno ves preplašen, kot polit cucek
    to be unable to make head or tail of s.th. ne se spoznati, ne se moči znajti v čem
    to drop a pinch of salt on the tail of a bird (a hare) šaljivo natresti ptiču (zajcu) soli na rep (da bi ga ujeli)
    to go into tails figurativno hitro rasti
    my son has gone into tails moj sin je oblekel svoj prvi žaket
    to follow the tail of a plough držati plug za ročaj, biti kmetovalec
    he had the enemy on his tail sovražnik mu je bil tik za petami
    she looked at me out of the tail of her eye skrivaj, s koncem očesa me je pogledala
    to put one's tail between one's legs stisniti rep med noge, zbežati
    to turn tail obrniti hrbet, planiti v beg, pete pokazati, popihati jo
    to twist s.o.'s tail figurativno nadlegovati ali dolgočasiti koga
    to twist the lion's tail mučiti, izzivati leva (aluzija na tuje časnikarje ali govornike, ki izzivalno žalijo Anglijo)
    to walk at the tail of a cart hoditi za vozom
    the tail wags the dog rep miga s psom, figurativno najneumnejši (najmanj pomembni) komandira, vlada

    2. pridevnik
    najbolj zadajšnji, zadnji, končni, repni
  • ȕho ȕha s, mn. ȕši ùšijū (slušni organ) in ùha úhā ter ušèsa ušésā (ročaj na loncu ipd.)
    1. uho: čovjek ima dva uha; čovjek ima uši za slušanje: konj striže ušima; pocrvenjeti do ušiju; sjediti na ušima; kazati na uši; pretvoriti se u uho zelo pazljivo poslušati; uho od sjekire, od motike, od igle; provući se kroz iglene uši težko se dokopati do česa; zabadali su lopate do ušiju u zemlju i vadili kamenje; magareće uši oslovska ušesa; knjiga odnosno pojedini listovi imaju magareće uši v knjigi so posamezni listi na vogalu zavihani
    2. zool. morsko uho, Haliotis striata
  • vesl|o [ê] srednji spol (-a …) das Ruder, pomorstvo dolgo - ki ga veslač drži z obema rokama: der Riemen, pomorstvo, šport krajše parno: das Skull; prosto, nepritrjeno: das Paddel, dvojno, kajakaško: das Paddel, Doppelpaddel, kratko: Stechpaddel
    čoln na vesla das Ruderboot, Riemenboot
    čoln na prosta vesla das Paddelboot
    ladja na vesla das Ruderschiff
    list vesla das Ruderblatt, Riemenblatt
    ročaj vesla der Riemengriff
    šport četverec s parnimi vesli der Doppelvierer
    dvojec s parnimi vesli der Doppelzweier
    osmerec s parnimi vesli der Doppelachter
  • vêslo (-a) n remo:
    potegniti vesla v čoln tirare i remi in barca
    splavarsko veslo remo da zatteraio
    veslo z dvema lopatama remo doppio
    veslo za veslanje s krme bratto
    čoln na vesla barca a remi
    ročaj, steblo, list (pero), lopata vesla impugnatura, tallone, girone, pala del remo
  • vkováti (v železje) to put in irons; pesniško to enchain; (dragulj v zlato) to set

    vkováti rubine v ročaj to set a hilt with rubies
  • zvônec (hišni) bell

    električni zvônec electric bell, (brenčalo) buzzer
    zvônec pri vratih doorbell
    gumb zvônca bell push, bell button
    vrvica, ročaj za zvônec bellpull
    obesiti komu zvônec to bell someone
    obesiti mački zvônec to bell the cat
    nositi zvônec to take the first place, to be in the lead, arhaično to bear the bell
    potegniti za zvônec to pull the bell
    pritisniti na zvônec to press the button
    iti in odpreti vrata, če pozvoni zvônec to answer the doorbell (ali pogovorno the door)
  • žága (-e) f

    1. sega:
    list, ročaj žage la lama, la maniglia della sega
    dvoročna žaga sega a due mani, segone
    električna, motorna žaga sega elettrica, motosega
    krožna, ročna, tračna žaga sega circolare; sega a mano; sega a nastro
    mizarska žaga, žaga za kovino, marmor sega da falegname, segatrice per metalli, per marmo
    žaga se skrha la sega si spunta, perde il filo
    brusiti žago affilare la sega

    2. (obrat) segheria;
    pripeljati na žago portare in segheria
    delavec na žagi operaio della segheria
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    muz. pojoča žaga sega
    etn. vžigalna žaga sega (per accensione del fuoco con confricazione)
    med. žaga za kosti segaossa
  • žlic|a1 ženski spol (-e …) jedilna: der Löffel, [Eßlöffel] Esslöffel, Suppenlöffel, der -löffel (lesena Holzlöffel, servirna Vorlegelöffel, srebrna Silberlöffel, za zelenjavo Gemüselöffel)
    ena žlica löffelvoll
    po jedilnih žlicah [eßlöffelweise] esslöffelweise, löffelweise
    ročaj žlice der Löffelstiel
    jesti z žlico löffeln
    pobrati z žlico auflöffeln
    z žlico vzet vzorec die Schöpfprobe
    |
    figurativno jesti učenost z veliko žlico die Gelehrsamkeit mit Löffeln fressen
    modrosti ni zajel z veliko žlico er hat die Weisheit nicht gerade mit Löffeln gefressen
    roditi se z zlato žlico v ustih mit einem silbernen/goldenen Löffel im Mund geboren sein
  • ἀντιλαβή (ἀντι-λαμβάνω) 1. ročaj, držaj. 2. slabost, prilika za napad.
  • κανών1, όνος, ὁ [Et. od κάννα] 1. trst, palica, prečka. 2. ročaj, držaj (pri ščitu) κανόνες. 3. cev(ka), navijak, snovalnica. 4. ravnilo. 5. merilo, merilna vrv; pren. vzorec, predpis, pravilo, vodilo. 6. okraj NT.
  • κώπη, ἡ [Et. iz qōpā, gl. κάπτω] držaj, ročnik, ročaj, držalo (vesla, meča, ključa); pren. a) meč, veslo, κώπας ἐλαύνω, ἀναφέρω veslam; b) ladja Evr. I. T. 116; brodovje I. T. 140.
  • οὖς, ὠτός, τό [Et. iz ὀος, οὐσος, slov. uho (h iz s), lat. auris (iz ausis), aus-culto, nem. Ohr. – gen.pl. ὤτων], ep. οὖας, ατος, τό 1. uho; ἀκούω εἰς οὖς slišim na uho, pove se mi kaj kot skrivnost NT, λαλέω πρὸς τὸ οὖς šepetam na uho NT, εἰς ὦτα φέρω prinašam na uho, pravim skrivaj, δι' ὠτὸς πρός τινα ἐννέπω zašepetam komu na uho, φθόγγος βάλλει με δι' ὤτων glas mi je prišel do ušes, τὰ ὦτα παρέχω poslušam, ἐπέχομαι zamašim si ušesa; ὁ ἵππος ὀρθὸν οὖς ἵστησιν konj striže z ušesi; pren. τὰ βασιλέως ὦτα tajni služabniki (redarji) perz. kraljev. 2. uho, ročaj (pri posodi).
  • πόρπαξ, ᾱκος, ὁ poet. ščitov ročaj, držaj.
Število zadetkov: 193