Franja

effētto m

1. učinek:
il rimedio non ha avuto nessun effetto zdravilo ni učinkovalo
ottenere l'effetto voluto doseči zaželeni učinek
fare l'effetto di zdeti se kot:
mi fa l'effetto di un galantuomo zdi se mi poštenjak
in effetto, in effetti v resnici
a questo effetto zato, v ta namen
valido a tutti gli effetti veljaven nasploh
mandare ad effetto zaključiti
dare effetto a qcs. izvršiti kaj

2. (validità) veljavnost:
questa legge ha effetto retroattivo ta zakon je veljaven za nazaj, je retroaktiven

3. (močen) vtis, efekt:
è stata un scena di grande effetto prizor je naredil močen vtis
cercare l'effetto težiti za (cenenimi) efekti

4. šport rezana žoga (pri biljardu, nogometu)
dare l'effetto a una palla rezati žogo

5. menica, vrednostni papir

6. fiz. efekt:
effetto Joule Joulov efekt
effetti speciali posebni efekti

7. pl. stvari:
effetti personali osebne stvari; obleka

entrer [ɑ̃tre] verbe intransitif vstopiti, stopiti v; priti noter; militaire vkorakati; marine pripluti; (vlak) pripeljati, zavoziti (na postajo); trčiti (dans v, ob); figuré spuščati se (dans v); udeležiti se (dans quelque chose česa); pristopiti; verbe transitif uvesti, vtakniti (dans sa poche v žep); commerce vnesti, vknjižiti; uvažati (des marchandises blago)

entrez! vstopite! naprej!
défense d'entrer! on n'entre pas! vstop prepovedan!
faire entrer privesti noter, spustiti noter
faire entrer une lettre dans une enveloppe vtakniti pismo v zalepko
faire entrer en ligne de compte upoštevati, vzeti v poštev
laisser entrer le jour, le soleil odpreti okna svetlobi, soncu
faire entrer dans le secret uvesti v skrivnost
entrer en action stopiti v akcijo (tudi militaire)
entrer dans les affaires des autres vmešavati se v tuje zadeve
entrer pour beaucoup dans quelque chose imeti velik vpliv na kaj, mnogo k čemu prispevati ali pripomoči, igrati veliko vlogo, mnogo pomeniti pri čem
entrer en but (sport) doseči točko (gól)
entrer dans la caisse pri(haja)ti v blagajno (denar)
entrer en campagne (militaire) iti na vojsko
entrer dans une carrière, dans le commerce lotiti se nekega poklica, postati trgovec
entrer dans la chair (za)rezati (se) v meso (o vrvi)
entrer en charge, en fonctions, en service nastopiti, prevzeti službo
entrer en circulation priti v obtok (denar)
entrer en colère, en fureur razjeziti se, pobesneti
entrer en communication (téléphonie, télégraphie, télévision) dobiti (telefonsko) zvezo
entrer en comparaison začeti primerjati
entrer dans la composition tvoriti sestavni del (de quelque chose česa)
entrer en considération priti v poštev, biti upoštevan
entrer en conversation avec začeti, spustiti se v pogovor z
entrer en correspondance avec začeu si dopisovati z
entrer en coup de vent privihrati v
entrer dans les détails iti, spuščati se v podrobnosti
entrer dans l'enseignement stopiti v učiteljski poklic
entrer dans une famille primožiti, priženiti se
entrer en gare (vlak) zavoziti v postajo
entrer en guerre stopiti v vojno
entrer dans les intérêts de quelqu'un varovati interese "kake" osebe
entrer en jeu (figuré) pri- vključiti se; začeti veljati
entrer en ligne de compte priti v poštev, iti za (kaj)
entrer en matière priti k stvari
entrer en ménage omožiti se
il lui entra ses ongles dans la main zadrl, zapičil mu je svoje nohte v roko
entrer en pourparlers začeti pregovore
entrer en pratique priti v prakso
entrer en relation d'affaires stopiti v poslovne zveze
entrer en religion, au couvent iti, stopiti v samostan
entrer pour rien dans biti brez pomena pri (v, za)
entrer en scène (théâtre) stopiti na oder, nastopiti (na odru)
entrer dans le sens de quelqu'un razumeti koga
entrer dans le vif du sujet priti k (jedru) stvari
entrer en vigueur stopiti v veljavo
entrer dans les vues de quelqu'un deliti s kom mišljenje, biti istega naziranja
cela ne m'est pas entré dans la pensee to mi niti v glavo ni padlo, še v sanjah nisem pomislil na to
on ne peut rien! ui faire entrer dans la tête ničesar mu ne moreš razložiti, dopovedati
cela ne veut pas entrer (dans ma tête) to mi ne gre v glavo
je ne veux pas entrer dans ces considérations ničesar ne maram vedeti o tem

fax, facis, f (gl. facies)

1. (smolnata) trska, plamenica, bakla: faces undique ex agris collectae L., ut facibus saepes ardent O., multifidae faces O., faces incīdere (rezati) Plin.; kot nočna razsvetljava: Varr. idr.; collucentibus facibus Cu.; ker ceste niso bile razsvetljene, so morali sužnji svojim gospodarjem ponoči svetiti z baklami: ebrius … ambulat ante noctem cum facibus H.; pren.: ei ad libidinem facem praefere Ci. zapeljevati ga v pohotnost, facem bello praeferre T. zanetiti vojni plamen; meton. fax prima (noctis) čas, ko se prižigajo luči, začetek noči: primā face Ap., post primam facem Gell., cum iam prima fax noctis coepisset Gell.
a) kot Kupidov (Amorjev) simbol (znak): Tib., tu face nescio quos esto contentus amores indagare tuā O.
b) kot simbol (znak) Furij: Val. Fl., Sen. tr., Q., Cl., ardentes Furiarum faces Ci., Tisiphone … sumit inportuna facem O.

2. occ.
a) svatbena plamenica (nevesto so s plamenicami spremljali na njen novi dom): Plin., Petr., Sil., Iust., faces nuptiales Ci., Q., maritae O., legitimae Lucan., iugales Val. Fl., Mopse, novas incīde (ureži) faces; tibi ducitur uxor V. conde tuas, Hymenaee, facīs O.; meton. svatba, ženitovanje: una face nuptiali digna H., te face sollemni iunget sibi O.
b) pogrebna plamenica, posebno tista, s katero so zažigali grmade: Sen. ph., Fl., Serv., subiectam more parentum aversi temere facem V., Arcades … funestas rapuere faces V., sepulcralis f. O., faces de funere raptae O. ki so prej služile pri pogrebu, f. funerea Mart., conlucentes per campum Martis faces T.; meton.: inter utramque facem (sc. nuptialem et funestam) Pr. = med svatbo in pogrebom.
c) požigalna plamenica: Sen. tr., Stat., Plin. iun. idr., faces incendere Ci., faces ad inflammandam urbem comparare Ci., faces iam accensas ad huius urbis incendium … exstinxi Ci., armatam facibus matrem … cum fugit V., ardentes faces in tecta iacere L., fert … in pinea Turnus texta faces O., faces subdere urbi Cu., faces volant Lucan., faces cadunt Val. Fl., faces iacere, inferre tectis Val. Fl., faces inicere castris T. ali tectis Fl., ardentium facium iactatio Lact.; meton. α) začetnik, povzročitelj; netilo, podžig, mamilo (k zlu): Antonius omnium Clodii incendiorum fax Ci., hortator studii causaque faxque mei O.; cum omnes a meis inimicis faces invidiae meae (sovraštva do mene) subiciantur Ci., fax iraï Lucr., omnia pro stimulis facibusque … furoris accipit O. za podnet … , non ea fax odiis Val. Fl., fax accusationis, tumultūs Plin. iun.; pri poznejših piscih je fax tudi pobuda k dobremu (= stimulus): fax mentis fonestae gloria Sil. β) šiba, poguba: Caius et Nero faces generis humani Plin., fax et turbo sequentis saeculi Fl. (o Antoniju).

3. pren.
a) luč zvezd, svetloba zvezd: f. Phoebi Ci. poet. ali Phoebea Sen. tr., canentes … crescentem face Noctilucam H., aeterna fax Sen. tr. sonce, nox … luctiferas crinita faces Val. Fl.
b) blisk: facem fulmineam iaculari, facem flammantem dirigere Val. Fl.
c) zvezdni utrinek, (zvezda) repatica: faces caelestes ali caeli Ci., visae nocturno tempore ab occidente faces Ci., nocturnae faces Lucr., faces … plures per caelum lapsae sunt L., faces visae mediis ardere sub astris O., volantes … per inane faces Lucan.
č) pren. faces iskre, lepe oči: Pr., has ego credo faces Val. Fl., tranquillae faces oculis Stat. iskrost.

4. pren. plamen, žar, ogenj: faces doloris Ci. dolorum faces Ci., pekoče bolečine, corporis faces Ci. žgoča mesenost (pohotnost), faces dicendi Ci. plameneča zgovornost, me torret face mutuā … Calais H. z vračano gorečo ljubeznijo, affectibus nostris faces subdere Sen. ph. razvneti naše strasti, faces subdere studiis Sen. rh. ali ad studia dicendi Q. vzbuditi komu goreče prizadevanje za … , fax iuventae Fl. gorečnost, vnema.

fendre* [fɑ̃dr] (raz)klati, (raz)cepiti, razparati, razrezati; napraviti razpoke

fendre du bois avec la hache cepiti drva s sekiro
la sécheresse a fendu le sol zaradi suše je razpokala zemlja
fendre la foule brutalno si utreti pot, se preriniti skozi množico
cela me fend le cœur to mi trga srce
fendre l'air, l'onde rezati zrak, valove
il gèle à pierre fendre mraz je, da kamenje poka
fendre l'oreille à quelqu'un komu kariero uničiti, proti njegovi volji ga upokojiti
fendre la tête à quelqu'un koga (s hrupom, z vprašanji, z očitki) čisto norega napraviti
fendre un cheveu en quatre (figuré) dlako cepiti
se fendre pokati, póčiti, razklati se, razcepiti se
(familier) se fendre d'un litre de vin dati za liter vina
il s'est fendu d'une seconde tournée plačal je še drugo rundo pijače
se fendre la pêche, la pomme, la gueule smejati se na ves glas

fetta f

1. rezina, reženj, kos:
una fetta di torta kos torte
tagliare a fette rezati na kose

2. pren. kos:
fetta di luna lunin srp, krajec
una fetta di terra krpa zemlje

3. pren. del, delež:
ritagliarsi la propria fetta di potere odrezati si svoj kos torte, vzeti si svoj delež oblasti

findō -ere, fidī, fissum (raz)cepiti, preklati, presekati, razdeliti, kalati: lignum f. V., loricae gladiis findebantur Amm.; pesn.: agros sarculo f. H. prekopavati, f. terras vomere O. orati, fretum, aequor f. O. rezati, pluti, aëra f. O. letati po zraku, dies mensem findit H. razdeli; s prolept. obj.: finditur in solidum cuneis via V. trde grude se prekoljejo in tako se naredi pot; refl.: via se findit V. se cepi; med.: Faleriis caelum findi visum L. zdelo se je, da poka, Euphrates finditur Plin. se deli, se cepi; pass. hac insulā finditur fluvius Ci., finduntur canibus anques O. počijo, findor Pers. (od jeze) bi počil, cor meum et cerebrum finditur Pl. mi hočejo počiti; metaf.: razdvojiti, razpreti: Prud. Od tod subst. pt. pf.: fissum -ī, n razpoka, razporek, zareza (med kriloma (režnjema) jeter): iecorum fissa Ci. (gl. familiaris), ani fissa Cels.

fōrbici f pl.

1. škarje:
forbici da sarto, da parrucchiere krojaške, frizerske škarje
avere una lingua tagliente come le forbici pren. biti hud opravljivec, imeti hudoben jezik
usare, adoperare le forbici, dare un colpo di forbici pren. rezati, krajšati (članek, film ipd.)
le forbici della censura pren. cenzurne škarje
le forbici dei prezzi agricoli e industriali škarje poljedelskih in industrijskih proizvodov

2. zool. pog. klešče (pri rakih ipd.)

grain¹ [grein] samostalnik
zrno
ameriško žito; žitarica
figurativno zrnce, trohica, gran (utež); usmeritev ali porazdelitev vlaken (delcev) v materialu, struktura; granulacija
arhaično škrlat; trajna barva; vlakno; značaj, narava, razpoloženje, nagnjenje k čemu; sestav, ustroj

against the grain proti volji, narobe, nesmiselno
to cut with the grain rezati v smeri vlaken
to dye in the grain barvati v surovem stanju
figurativno dyed in the grain zakrknjen
in grain po naravi, po značaju
to receive with a grain of salt s pridržkom sprejeti

hljȅbac -pca m (ijek.), hlȅbac -pca m (ek.)
1. kruh: sjeći djeci hljebac rezati otrokom kruha
2. hlebček: po gredama se suše hljepei sira
3. vučji hljebac bot. slinavka, ovčarka

kócka matematika cube; hexahedron; (igralna) dice sg in pl; arhaično die, pl dice

igralne kócke (pogovorno) bones, ivories
posodica za metanje kóck dice-box
sleparska kócka cogged dice, (obtežena) loaded dice
igranje s kócko, kockanje game of dice
briket v kóckah cubeshaped briquet(te)
premog v kóckah cobbles pl
sladkor v kóckah sugar cubes (ali lump sugar)
tlakovalna kócka paving stone
kócka je padla the die is cast
biti na kócki (figurativno) to be at stake
njegovo življenje je na kócki his life is at stake
staviti na kócko to stake
staviti (svoje) življenje na kócko to take one's life in one's hands, to stake (ali to risk) one's life on a throw of the dice, to dice with death
vse na kócko staviti to risk all; to go neck or nothing
igrati s kóckami, kockati to play dice
rezati v kócke to dice, to cut into small cubes

kócka¹ (-e) f

1. mat. cubo

2. ekst. dado:
metati kocke giocare ai dadi
jušna kocka dado (per brodo)
kocka sladkorja zolletta (di zucchero)
rezati meso na kocke tagliare la carne a dadi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. biti na kocki essere in pericolo
pren. postaviti na kocko (življenje, ugled) mettere in forse, a repentaglio; giocarsi qcs.
pren. kocka je padla il dado è tratto

krivúlja (línea f) curva f ; (cestna) curva f

rezati ostro cestno krivuljo cortar una curva cerrada

krùh (krúha) m

1. pane:
mesiti, peči kruh impastare, cuocere il pane
kruh vzhaja il pane lievita
biti dober kot kruh essere buono come il pane
biti česa vajen kot (vsakdanjega) kruha esserci abituato come al pane quotidiano
star, suh kruh pane vecchio, stantio
bel, črn kruh pane bianco, nero
Grahamov kruh pane integrale
koruzni, pšenični, rženi kruh pane di granturco, di grano, di segala
mlečni, oljnati kruh pane al latte, imburrato
domač kruh pane casalingo
drobtina, skorja, sredica kruha briciola, crosta, mollica di pane
proizvodnja kruha industria panaria

2. pren. raccolto di grano

3. pren. (delo, poklic) pane; lavoro; minestra:
biti ob kruh perdere il posto di lavoro
delati za (ljubi) kruh, služiti kruh lavorare per la minestra, guadagnarsi il pane
tovarna je dajala kruh veliko ljudem la fabbrica dava il pane a molta gente

4. pren. (osnovne materialne dobrine) pane:
truditi se za kruh guadagnarsi il pane
rel. daj nam danes naš vsakdanji kruh dacci oggi il nostro pane quotidiano
rel. darovati kruh in vino offrire il pane e il vino, celebrare la messa
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
iz te moke ne bo kruha se son rose fioriranno
pren. rezati komu kruh mantenere qcn.
pren. človek ne živi samo od kruha non di solo pane vive l'uomo
pren. živeti ob kruhu in vodi essere a pane e acqua, fare una vita stentata, grama
pog. biti pri lahkem kruhu avere un buon impiego
iti s trebuhom za kruhom andare in cerca di fortuna
jesti bel, črn kruh nuotare nell'abbondanza, stentare
biti (belega) kruha pijan, sit il peggior male del ricco è la sazietà
smejati se kot cigan belemu kruhu ridere di cuore
PREGOVORI:
za lenuha ni kruha chi non lavora non mangia
zarečenega kruha se največ poje non fare giudizi affrettati (che forse dovrai ritrattare)
kdor zgodaj vstaja, mu kruha ostaja il mattino ha l'oro in bocca

luō² -ere, luī, luitūrus (iz *luu̯ō ali *lui̯ō, indoev. kor. *lēu-, *ləu-, *lu- rezati, odrez(ov)ati, (raz)rešiti; prim. skr. lunáti, lunóti reže, odrezuje, lavitram srp, gr. λύω (raz)rešujem, λύα razpust(itev), ločitev, λύσις (raz)rešitev, λύτρον odkupnina, lat. luēs, re-luere, solvere [iz *se-luere], got. lun odkupnina (acc. sg.), got. lausjan = stvnem. lōsen, lōsōn = nem. lösen, got. fra-liusan = stvnem. far-liosan = nem. ver-lieren, got. fra-lusts = stvnem. for-lust = nem. Ver-lust, got. laus = stvnem. lōs = nem. los)

1. plač(ev)ati kaj s čim (z glavo, življenjem), pokoriti se za kaj, plántati za kaj: l. stuprum morte Ci., si in me aliquid offendistis, cur non id meo capite potius luitur quam Milonis? Ci., sanguis istius supplicio luendus Ci., l. sponsionem L., temeritatem morte ali aliā temeritate L., cladem piaculo L., proelia tristia damnis L., qui (sc. obsides) capite luerent, si pacto non staretur L., ne sanguine liberorum suorum culpa defectionis lueretur L., l. peccata L., V., l. delicta maiorum H., culpam maiorum posteri luēre Cu., nec facta luisses impia funeribus O., huc caede luatur, quidquid Romani meruerunt pendere mores Lucan., petulantiam patroni litigator luit Q., nosterque luat cur foedera sanguis? Sil.

2. s pokoro ali kaznijo kaj odvrniti (odvračati), odbi(ja)ti: pericula publica L., ut … raptā luat responsa pharetrā Val. Fl. da bi razveljavil (po nekaterih izdajah ludat).

3. (po)plačati, (iz)plačati, poravna(va)ti, (iz)brisati: noxam pecuniā l. L., aes alienum l. Cu., debitum l. Cod. Th.; od tod tudi odkupiti kako stvar s poravnavo dolga, ki se je drži: pignus ali praedium a creditore ali fundum a testatore obligatum Icti.

4. globo, denarno kazen plačati za kaj: cautumque est XII tabulis, ut, qui iniuriā cecidisset alienas (sc. arbores), lueret in singulas aeris XXV Plin.; od tod poenam (poenas) luere, pravzaprav plačati kazen (ποινή), potem = kazen (pre)trpeti, pokoro delati, pokoriti se za kaj: illi … impii … etiam ad inferos poenas parricidii luent Ci., poenam pro caede l. O., Latiaris, ut rettuli, praecipuus olim circumveniendi Titii Sabini et tunc luendae poenae primus fuit T., constet licet, Domitianum cupiditatis ac saevitiae poenas luisse Suet., poenas temere inlati belli genti innoxiae luit Iust.; tako tudi: l. supplicia Iust. ali supplicium Cod. Th., l. supplicia crucibus Iust. smrt na križu (pre)trpeti, na križu umreti, augurium malis l. Plin. utrpeti nesrečo, ki jo je naznanil avgurij.

Opomba: Pt. fut. luitūrus le: Cl. in Cod. Th.

māiālis -is, m (morda iz *magi̯ālis (prim. got. mēkeis meč, lat. mactō klati) ali iz *madi̯ālis (iz indoev. kor. *mad- sekati, rezati; prim. malleus)) rezan prašič: Varr.; kot psovka: Ci.

morsus -ūs, m (mordēre)

1. grizenje, ugriz, griz: Sen. ph., Cael., serpentis, avium Ci., morsu necare O., morsu (ap)petere aliquid T., Sil. rezati z zobmi po čem, gristi za čim; podobno: morsu insequi saxum O. in catenas morsibus ali morsibus et ore tentare Fl., morsu (z zobmi) apprehendere (tollere) aliquid Plin., morsu premere aliquid Lucr. hudo zagristi (zagrizovati) se v kaj, morsu dividere escas Ci., ille avidos morsus velocibus effugit alis O.

2. occ.
a) jed, jedača, jedilo, hrana, živež: vertere morsūs exiguam in Cererem V., nec tu mensarum morsūs horresce futuros V. použiti, kar je na mizi.
b) zasekavanje, zgrabitev, prijemanje kake zapon(k)e, sidra: V., Sil.; meton. kar se zaseka, kar zgrabi, prime, drži: unco non adligat ancora morsu V. z zakrivljenim zobom, viribus discludere morsūs roboris V. precep (ki drži kopje).
c) grizenje = žganje, kislost, pekočina, pekoč, žgoč okus, izjedanje, razjedanje (rje): Lucan., marinus Plin., aceti Mart.

3. metaf.
a) grenko občutje, bridkost, bol(est), bolečina, žalost, žalitev, jeza, težava, sitnost: curarum, exsilii O., confusi ex recenti morsu animi L., aegritudo quasi morsum doloris efficit Ci. tako rekoč razjeda (gloda) dušo, acriores solent esse morsūs intermissae libertatis quam retentae Ci. prikrajšanje svobode navadno naredi človeka ostrejšega kot zadržanje.
b) zbadanje (z besedami), zbadljiv (zajedljiv) napad: mea commoda odio obscuro morsuque venenat H., dubiā morsus famae depellere pugnā Sil.

nerodno¹ [ó] (nespretno) ungeschickt, linkisch
figurativno nerodno rezati säbeln

nòž (nôža) m

1. coltello:
konica, rezilo, ročaj noža punta, lama, manico del coltello
oster nož un coltello tagliente
kot nož ostra misel un pensiero tagliente come una lama
cepilni, klavski nož coltello da innesto, da macello
kuhinjski, lovski, mesarski nož coltelllo da cucina, da caccia, da macellaio
nož za odiranje scorticatoio, scortichino
žepni nož temperino
nož na vzmet coltello a serramanico
nož za kruh coltello del pane
nož za papir tagliacarte
vojaški nož baionetta
dvorezni nož lama a due tagli
boj na nož scontro all'arma bianca
voj. nož na puško! baionett'arm!
lupiti, rezati, strgati z nožem sbucciare, tagliare, raschiare col coltello
zabosti z nožem pugnalare, trafiggere col coltello
nabrusiti nož affilare il coltello

2. teh. lama:
strugarski nož lama da tornio
nož za trančiranje trinciante
les. furnirski nož sfogliatrice
kirurški nož bisturi
fot. obrezovalni nož taglierina

3. (ribežen, za zelje, repo) grattugia (per cavoli, rape)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. nastaviti komu nož na grlo, na vrat mettere qcn. alle strette
gnati vse na nož essere un litigone
iti na nož venire ai ferri corti
iti pod nož farsi operare
megla, da bi jo z nožem rezal una nebbia fittissima
biti nož v hrbet essere una coltellata alla schiena
dvorezen nož lama a doppio taglio

numella -ae, f (etim. nepojasnjena beseda) nekakšen okvir, ogrljača, kamba ali klada, v katero so vklenili zločince (sužnje), da se niso mogli ganiti, kadar so jih kaznovali: Pl., Non., ali pa živali, ki so jih hoteli rezati: Col., Fest., P. F.

ob-truncō -āre -āvī -ātum (ob in truncare)

1. od zgoraj (od)rezati, pristriči, vršičke prisekati, prirezati: vitem Col.

2. pobi(ja)ti, ubi(ja)ti, (po)sekati, razseka(va)ti, (po)klati, (raz)mesariti, (po)moriti, umoriti: Cu., Amm. idr., puerum Poeta ap. Ci., regem, dominam L., cedere alius, alius obtruncare S., o. cervos ferro V.