Franja

dokonč|en [ô] (-na, -no) endgültig; End- (rešitev die Endlösung, sodba das Endurteil, odločitev die Endentscheidung, odlaganje die Endlagerung)
dokončno se dogovoriti (etwas) festlegen

duhovít witty; quick-witted; (v odgovoru) clever at repartee, never lost for an answer; ingenious

duhovíta rešitev an ingenious solution
ta knjiga je pisana zelo duhovíto this book is very wittily written
dajati duhovíte opazke to wisecrack

dúša soul; (duh) spirit; ghost; figurativno mind

600 dúš (prebivalcev) 600 souls
dobra dúša a good soul, a good fellow
pokojna dúša departed soul
sorodna dúša congenial soul, kindred spirit
neumrljivost dúše religija immortality of the soul
rešitev dúše religija salvation of the soul
preseljevanje dúš transmigration of souls, metempsychosis
z dúšo in telesom with all one's heart and soul, wholeheartedly
iz vse dúše, z vso dúšo with all one's heart
(vseh) vernih dúš dan religija All Souls' Day
iz globine moje dúše from the depths of my soul
pri moji dúši! (up)on my soul!, by my soul
iz (do) dna svoje dúše from (to) the bottom of one's heart
v globini moje dúše in my heart of hearts
dúša in srcé česa the life and soul of something
v dnu svoje dúše in one's innermost soul
biti eno srce in ena dúša to be of one heart and mind
on je plemenita dúša he is a generous soul, he is a noble-minded person
biti komu vdan z dúšo in telesom to be devoted body and soul to someone
on je prava dúša podjetja he is the very soul of the enterprise
žive dúše ni bilo tam not a living soul was there
žive dúše ni na ulici there is not a soul in the street
on je dobra dúša he is a good old soul
dúša me boli it grieves me to the very heart
nekaj imam, nekaj mi leži na dúši something preys upon my mind
izdihniti dúšo to give up, to yield up the ghost, to draw one's last breath
sramovati se v dno svoje dúše to be deeply ashamed (of)
to mi teži dúšo that weighs heavily upon me
vso svojo dúšo vložiti v delo to put one's whole heart into one's work
žive dúše ne vidim I do not see a single soul
žive dúše ni bilo videti there wasn't a soul to be seen
povedati, kar nam leži na dúši pogovorno to say one's piece

enáčba (-e) f mat., kem. equazione:
rešitev enačbe soluzione dell'equazione
enačba z eno neznanko equazione a un'incognita
algebrajska, algebrska enačba equazione algebrica
diferencialna enačba equazione differenziale
enačba prve stopnje, linearna enačba equazione lineare
kvadratna enačba equazione quadratica
astr. časovna enačba equazione del tempo

enáčba ecuación f

enačba 1., 2. stopnje ecuación de primer, de segundo grado
enačba s 3 neznankami ecuación a tres incógnitas
rešitev enačbe resolución f de la ecuación
rešiti enačbo resolver una ecuación

énigme [enigmə] féminin uganka; skrivnost

le mot de l'énigme rešitev uganke, figuré rešitev težave
deviner une énigme reševati uganko
déchiffrer, résoudre, trouver une énigme rešiti uganko
parler par énigmes govoriti v ugankah
(pro)poser une énigme zastaviti uganko

évacuation [-küasjɔ̃] féminin izpraznitev; médecine izpraznitev črevesja; evakuacija; odtok; izločene snovi

évacuation par la bouche bljuvanje, bruhanje
évacuation des blessés, des prisonniers evakuacija ranjencev, ujetnikov
évacuation des procès rešitev visečih, še ne končanih sodnih postopkov

expéditif, ive [-tif, iv] adjectif uren, hiter, ekspeditiven, podjeten; sumaričen (sodba)

solution féminin expéditive hitra rešitev
être expéditif en affaires biti ekspeditiven v poslih
mener quelque chose d'une façon expéditive hitro kaj opraviti

explication [-sjɔ̃] féminin razlaga, razlaganje, pojasnilo; ustno prevajanje; razpravljanje; opravičevanje

voilà l'explication to je rešitev (te) uganke!
pas d'explications: obéis! nobenega izgovarjanja: ubogaj!
avoir une chaude explication avec quelqu'un (figuré) udariti se s kom
cela demande explication to zahteva posebne razlage
demander des explications à quelqu'un sur quelque chose koga na odgovor klicati za kaj
donner, fournir des explications pojasniti, razložiti
exiger une explication zahtevati pojasnilo

extollō -ere (le v obl. iz prezentovega debla, druge nadomešča efferō)

I. vzdigniti (vzdigovati), povzdigniti (povzdig[ov]ati): Lucr., Auct. b. Afr., extollere pedem Pl., pedes Nov. fr., onera in iumenta Varr., caput (v znamenje upanja na rešitev) Ci., cruentum alte extollens pugionem Ci., extollere primas gurgite palmas Pr. okonce rok pomoliti iz … , cachinnum Ap. smeh zagnati; pren.: extollere iacentem Ci., quem civem perculsum res publica suis manibus extolleret Ci., extollere novos S., aliquem supra ceteros T. povišati (v dostojanstvu); occ. kvišku (z)graditi: Paul. (Dig.); pren.: fundamentum substernunt liberorum, extollunt Pl. = vzgajajo otroke.

— II. pren.

1. povzdigniti (povzdigovati), vzdigniti komu samozavest: extollere animos Ci. prevzeti se, adulescentium animos praematuris honoribus ad superbiam Ci. pooholiti, se Ci. osvestiti se, se magis S. gnati se za višjim, se supra modum Q. preveč duška dajati svoji samozavesti, aliquem secunda oratione S., irā promptum alicuius animum T. še bolj razdražiti, alicui animos Iust. opogumiti koga, nimiā nautas hilaritate Ph. v preveliko veselje spraviti; occ.
a) (o)krasiti, (o)lepšati: Baiarum suarum piscinas T., hortos … insigni magnificentiā T.
b) okrepiti: vocem per gradus et ceteros motus Sen. ph.

2. (z besedami) povzdig(ov)ati, poviševati, poveličevati, častiti, hvaliti, slaviti: dum Planci in me meritum verbis extollo Ci., aliquem in caelum laudibus extollere ali samo aliquem ad caelum extollere Ci. ali aliquid in caelum extollere Amm. v zvezde kovati, vos meam fortunam deprimitis, vestram extollitis? Ci., alios praeter modum extollere, alios nimium deprimere L., extollere aliquid laudando Ci., S. ali laudibus, verbis S., extollere malos S., gentis Aemiliae bene facta S. fr., aliquid oratione S., ali aliquid verbis in maius L. ali samo aliquid in maius Plin. iun., Iust. poveč(ev)ati, extollere vires gentium V., humilia Q., vetera extollimus recentium incuriosi T.

3. odlikovati, počastiti: strenuum quemque praemiis Aur.

4. odložiti (odlagati), preložiti (prelagati): hoc malum in diem Pl., res serias omnīs extollo ex hoc die in alium diem Pl., extollere nuptias Caecil. fr.

Opomba: Plpf. act. cj.: exsustulissent Sen. rh.

fin, e [fɛ̃, fin] adjectif tanek, droben, majhen; fin, izbran; nežen; vitek; bister, pameten, prebrisan; skrajen, končni; adverbe popolnoma; masculin glavna stvar, jedro; fino perilo

au fin fond de v najgloblji notranjosti
le fin du fin najboljše, najlepše
la fine fleur de quelque chose najboljše (kake stvari), cvet
le fin mot de l'histoire rešitev uganke, odločilna beseda
écriture féminin fine drobna pisava
sel masculin fin fina, drobna sol
moulu fin drobno zmlet
or masculin fin čisto zlato
tissu masculin fin tanka tkanina
fines herbes aromatična zelišča (za jedi)
vins masculin pluriel fins izbrana vina
la fine fleur de la société smetana družbe
repas masculin fin izvrsten, izbran obed
pierre féminin fine drag kamen
esprit masculin fin bister duh
fin connaisseur zelo dober poznavalec
fine gueule (familier) sladokusec
fin limier (familier) spreten policist, policijski agent
fine mouche prebrisana ženska
ils sont fin (ali fins) prêts so popolnoma pripravljeni
elle est fin prête je popolnoma pripravljena
avoir le nez fin (figuré) imeti dober nos
avoir l'oreille fine imeti dober, tanek sluh
écrire fin drobno pisati
être très fin (figuré) slišati travo rasti, biti zelo pameten
jouer au plus fin avec quelqu'un hoteti koga prelisičiti

finale

A) agg.

1. zadnji, zaključni, končni:
vocale finale končni samoglasnik
esame finale zaključni izpit
giudizio finale poslednja sodba

2. finalen, nameren:
proposizione finale jezik namerni odvisnik

3. dokončen, odločilen:
soluzione finale di un problema dokončna rešitev problema

B) m

1. finale; konec, zaključek:
il finale di un dramma, di una sinfonia finale drame, simfonije

2. šport zaključni, zadnji del, finiš:
vincere nel finale zmagati v finišu

C) f

1. jezik namerni odvisnik

2. šport finale:
disputare la finale igrati, tekmovati v finalu

formule [-mül] féminin obrazec, formula, izraz; formular; recept

formule de chèque čekovni formular
formule chimique kemijski obrazec
formule de compromis (politique) kompromisna formula (rešitev)
formule de politesse vljudnosten izraz

gordien, ne [gɔrdjɛ̃, ɛn] adjectif gordijski

nœud masculin gordien gordijski vozel
trancher le nœud gordien presekati gordijski vozel, izvesti nasilno rešitev

hljȅb m (ijek.), hlȅb m (ek.)
1. kruh: bijeli hljeb, beli hleb; crni, pšenični, kukuruzni, ražani hljeb; biti na bijelom -u čakati na izvršitev smrtne obsodbe; s strahom čakati na rešitev prošnje; dočekati koga s -om i solju prijazno sprejeti koga; tražiti -a preko pogače biti neskromen, prešeren v svojih zahtevah; nasušni hljeb vsakdanji kruh; carev hljeb ekspr. cesarski kruh, državna služba
2. hleb, kolač

idealn|i (-a, -o) Ideal-, Wunsch- (lik die Idealgestalt, partner der Idealpartner, Wunschpartner, primer der Idealfall, tip der Idealtypus, šport der Idealtyp, podoba das Wunschbild, postava die Idealfigur, predstava die Idealvorstellung, rešitev die Ideallösung, teža das Idealgewicht, moštvo die Wunschmannschaft, stanje der Idealzustand); Patent- (rešitev die Patentlösung, formula das Patentrezept)
idealni plin fizika ideales Gas
pravo idealni stek kaznivih dejanj die Tateinheit

idéja (-e) f

1. (zamisel, misel) idea:
dati idejo za rešitev problema suggerire un'idea su come risolvere il problema
vsiljevati svoje ideje drugim imporre agli altri le proprie idee

2. (rezultat najvišje miselne dejavnosti) idea:
ideja o lepoti l'idea del bello

3.
fiksna ideja idea fissa; chiodo fisso
ima fiksno idejo, da ga preganjajo ha l'idea fissa, il chiodo fisso di essere vittima di persecuzioni

4. (rezultat)
a) (umetniškega ali znanstvenega dela) idea:
vodilna ideja filma l'idea guida di un film
b) (različnih znanstvenih, umetniških, verskih smeri) idea:
ideja nenasilja l'idea della non violenza
ideja krščanstva, marksizma l'idea cristiana, marxista
c) (različnih področij družbene dejavnosti) idea:
ideja liberalizma l'idea del liberalismo

5. (kar izraža vsebino, dejavnost, kot jo določa prilastek) idea:
privrženec ekstremističnih idej partigiano di idee estremiste

ingénier, s' [ɛ̃ženje] pamet, glavo si beliti, tuhtati; truditi se, skušati (à faire quelque chose kaj napraviti)

s'ingénier à plaire skušati ugajati
s'ingénier à trouver une solution à un problème difficile skušati najti rešitev za težek problem

instance [ɛ̃stɑ̃s] féminin nujna prošnja; instanca; pristojno mesto ali organ; proces, sodni postopek; upravni ali sodni organi medsebojno povezanih stopenj

sur l'instance de son frère na nujno bratovo prošnjo
céder aux instances de quelqu'un ustreči nujnim prošnjam
tribunal masculin de première instance sodišče I. stopnje
affaire féminin en instance zadeva, ki čaka na rešitev, ki je v obravnavanju
former une instance vložiti tožbo
instance en divorce ločitveni proces
juger en dernière instance (raz)soditi v zadnji instanci

intermédiaire [-medjɛr] adjectif vmesen, srednji; masculin posrednik, posredovalec, posredovanje, srednja pot; commerce posredovalen, prekupčevalen trgovec

par l'intermédiaire (d'une agence) s posredovanjem (kake agencije)
commerce masculin intermédiaire posredovalna trgovina, prekupčevanje
espace masculin, temps masculin intermédiaire vmesni prostor, čas
couleur féminin intermédiaire entre le rouge et le rose vmesna barva med rdečo in roza
époque féminin intermédiaire prehodna doba
membre masculin intermédiaire vmesni člen
produit masculin intermédiaire vmesni proizvod, polfabrikat
solution féminin intermédiaire rešitev v zlati sredini
servir d'intermédiaire biti za posrednika (posredovalca)
je ne suis que l'intermédiaire entre elle et vous sem le posredovalec med njo in vami