Franja

vrstèlezi (= vrzi te lezi) izmišljeno ime za "praznik": kakav je danas svetac? - odgovor: danas je vrstelezi

vulcanale m relig. hist. praznik boga Vulkana

yule [ju:l] samostalnik
božični praznik, božič

Yule Day božič
yule block, yule clog, yule log božični panjač

yuletide [jú:ltaid] samostalnik
božični čas, božični praznik, božič

zambra ženski spol mavrski plesni praznik; ljudska zabava, veselica

závjetina ž (ijek.), závetina ž (ek.) proščenje, žegnanje, praznik cerkve (pravosl.)

zlògodnjāci -ākā m mn. dnevi slabega vremena, svetniki, na katerih praznik je slabo vreme (sv. Grgur, sv. Benedikt, v Dalmaciji)

adoración ženski spol oboževanje, strastna ljubezen

adoración de los Reyes praznik sv. treh kraljev (6. jan.)

âme [ɑm] féminin duša; duh; življenje; bistvo; osebnost; Jaz; človek; srce, čustvo; misel; vest; izraz; navdušenost; motto; pluriel prebivalci

une bonne âme (familier) dobra, zvesta duša
corps et âme z dušo in telesom
âme de la conjuration duša zarote
âme en peine (religion) duša v vicah
âme d'un canon votlina topovske cevi
âme sœur sorodna duša
âme damnée oseba, ki je z dušo in telesom predana komu
à fendre l'âme srce trgajoč
de toute son âme iz vse duše, od vsega srca, z vsemi močmi
en mon âme et conscience po moji najboljši vednosti in vesti
dans l'âme v (svoji) duši; v bistvu
sans âme brezsrčen, brezčuten
jusqu'au fond de l'âme do dna duše
(obéir) la mort dans l'âme (ubogati) s težkim, krvavečim srcem
égalité féminin d'âme ravnodušnost
état masculin d'âme (duševno) razpoloženje
fête féminin des âmes (religion) praznik vernih duš (2. nov.)
immortalité de l'âme nesmrtnost duše
vague masculin à l'âme (familier) hrepenenje, domotožje
voix féminin de l'âme glas vesti
avoir quelque chose sur l'âme imeti kaj na duši, na vesti
avoir l'âme chevillée au corps biti trdoživ ko maček
avoir charge d'âmes biti odgovoren za življenje in blaginjo nekega števila oseb
avoir du vague à l'âme biti melanholičen
chanter avec âme peti s čustvom
donner de l'âme au marbre vdihniti marmorju življenje
se donner à quelqu'un corps et âme komu se popolnoma predati
être comme un corps sans âme biti čisto obupan, brez volje, izgubljen
avoir l'âme sur les lèvres biti v zadnjih zdihljajih
être l'âme damnée de quelqu'un biti komu popolnoma predan, popolnoma pod njegovim vplivom in oblastjo
être, errer comme une âme en peine ne vedeti, kako in kaj; hoditi, tavati brez cilja sem in tja
rendre l'âme izdihniti dušo, umreti
je n'ai pas rencontré âme qui vive žive duše nisem srečal
on ne voyait âme vivante žive duše ni bilo videti
vendre, donner son âme au diable prodati svojo dušo satanu

Angerōna -ae, f (morda iz an [=ἀνά] in gerere, Angerona torej = „boginja na novo vzhajajočega sončnega teka“) Angerona, molčeča boginja (čuvarka skrivnosti tajnega in neimenljivega genija rim. mesta, navadno istovetna s tem genijem); njena podoba z zapečatenimi ali zavezanimi usti je stala v svetišču boginje Volupije: Varr., Verr., Plin., P. F. Njen praznik Angerōnālia -ium in -iōrum, n angeronalije so obhajali dne 21. XII.: P. F. —Soobl. Angerōnia -ae, f Angeronija: Iulius Modestus ap. Macr.

Anna -ae, f Ana,

1. semit. žensko ime, posebno Belova hči, Didonina sestra: V., O., Sil.

2. Anna (iz annus; po drugih otroška beseda an[n]a = starka, prim. anus) Perenna (-ae) Ana Perena, staroitalska letna ali mesečna boginja; njen praznik (pomladansko slavnost) so obhajali na marčeve ide: O., Macr. Pozneje so jo poistovetili s prejšnjo.

annuel, le [anɥɛl] adjectif vsakoleten, anualen; enoleten, ki traja eno leto

plantes féminin pluriel annuelles enoletne rastline
fête féminin annuelle vsakoletni praznik
couche féminin annuelle letnica v deblu (drevesa)

Arbeit, die, (-, -en)

1. delo (tudi Physik); Arbeit mit Erschwernis posebno težavno delo, delo v težkih pogojih; Tag der Arbeit praznik dela

2. (Verrichtung) opravilo

3. in der Schule: naloga

4. (Erzeugnis) izdelek an die Arbeit na delo; bei der Arbeit pri delu; in Arbeit nehmen vzeti v delo, einen Menschen: vzeti v službo; über der Arbeit pri delu; die Arbeit einstellen prenehati z delom

Armilūstrum -ī, n (arma in lūstrum) trg očiščevanja in posvečevanja orožja v 13. rim. okraju na zahodnem delu Aventina, kjer so vsako leto 19. X. obhajali praznik očiščevanja ali posvečevanja orožja (armilūstrium) s spravno daritvijo: Varr., L.

ascension [əsénšən] samostalnik
vzpenjanje, vzpon; dviganje

Ascension Day vnebohod (praznik)

azyme [azim] nekvašen; masculin nekvašen kruh

pain masculin azyme nekvašen kruh
Fête féminin des Azymes praznik nekvašenega kruha (judovski praznik na dan pred veliko nočjo)

azzimo

A) agg. opresen, nekvašen

B) m opresnik
festa degli azzimi relig. praznik opresnih kruhov (v judovski tradiciji)

bánčen bank, banking

bánčni akcept bank acceptance
bánčni ček bank cheque, ZDA bank check
bánčni diskont bank discount
bánčni izvleček bank statement
bánčni izvedenec banking expert
bánčni konzorcij banking syndicate
bánčni kredit bank credit
bánčna knjižica bankbook
bánčna menica bank draft
bánčni kapital bank capital, bank stock
bánčne obresti banking interests pl
bánčna obrestna mera bank rate
bánčna podružnica branch bank, branch of a bank
bánčni polom bank crash
bánčni posli banking transactions, banking operations pl
bánčni predal safe, safe-deposit box
bánčna provizija banker's commission
bánčno poslopje bank building
bánčni praznik bank holiday
bánčna rezerva banking reserve
bánčni rop bank robbery
bánčni račun (konto) bank account
imeti bánčni račun pri to bank with
bánčna tajnost banker's discretion
bánčni uradnik bank clerk, bank official
bánčne vloge bank deposit

bank² [bæŋk] samostalnik
trgovina banka

branch bank podružnica (banke)
to break the bank uničiti banko (pri hazardni igri)
bank of circulation žirobanka
the Bank angleška državna banka
bank for loans posojilnica
bank holiday bančni praznik
bank of exchange menjalnica
bank of issue emisijska banka
savings bank hranilnica

better² [bétə] pridevnik
boljši; primernejši; ki se bolje počuti

no better than pravzaprav
he is no better than he should be nič boljšega ne moremo od njega pričakovati
she is no better than she should be razuzdanka je
my better half moja boljša polovica
better part večji del
better than več kakor
pogovorno the better the day the better the deed čim večji praznik tem več dela opravimo
upon better acquaintance če se človek bliže seznani
one's better angel angel varuh
he has seen better days nekoč se mu je bolje godilo
he is better than his word naredi še več, kot je obljubil
the better hand prednost, premoč
the better sort pomembni ljudje
his better self njegova boljša stran
I am better as I am raje sem tak kakor sem
he is none the better for it nič mu ne koristi