Franja

konsenz [é] moški spol (-a …) der Konsens, die Einstimmigkeit; minimalni: Minimalkonsens
načelo konsenza das Einstimmigkeitsprinzip
za kar je potreben konsenz konsenspflichtig
za X je potreben konsenz X ist konsenspflichtig

kruh¹ moški spol (-a …) das Brot
beli kruh weißes Brot, Weißbrot
črni kruh schwarzes Brot, Graubrot, Schwarzbrot
-brot (ječmenov Gerstenbrot, kmečki Bauernbrot, Landbrot, koruzni Maisbrot, iz drobljenca Schrotbrot, Vollkornbrot, s kumino Kümmelbrot, s sezamom Sesambrot, kvašen Hefebrot, iz mešane moke Mischbrot, ovseni Haferbrot, rženi Roggenbrot, soržični Roggenmischbrot, sojin Sojabrot; narezan Schnittbrot, pakiran narezan Scheibenbrot, pekovski Bäckerbrot; kruh namazan z: margarino Margarinebrot, maslom Butterbrot, marmelado Marmeladenbrot, mastjo Schmalzbrot, medom Honigbrot, kruh s sirom Käsebrot)
škofovski kruh Bischofsbrot, Früchtebrot
košara/košarica za kruh der Brotkorb
rezalnik za kruh die Brotschneidemaschine
peči kruh Brot backen
karta za kruh die Brotkarte, Brotmarke
hlebec kruha der Brotlaib
kos kruha die Brotscheibe, die Bemme, ein Keil Brot
rezina kruha die Brotschnitte
vrsta kruha die Brotsorte
religija kruh življenja das Brot des Lebens
evharistični kruh eucharistisches Brot
lomljenje kruha das Brotbrechen
|
figurativno iz te moke ne bo kruha daraus wird nichts
figurativno človek ne živi samo od kruha der Mensch lebt nicht von Brot allein
figurativno potreben kot kruh nötig wie das liebe Brot
figurativno ob kruhu in vodi bei Wasser und Brot
figurativno preveč še s kruhom ni dobro [allzuviel] allzu viel ist ungesund, das ist des Guten [zuviel] zu viel
figurativno čigar kruh jela, tega pesem pela wes Brot ich ess', des Lied ich sing'
za lenuha ni kruha wer nicht arbeitet, der soll auch nicht essen
kdor zgodaj vstaja, mu kruha ostaja Morgenstunde hat Gold im Munde
zarečenega kruha se največ sne sag niemals nie, man soll nie nie sagen

ljubez|en¹ [é] ženski spol (-ni …)

1. die Liebe, -liebe (Božja Gottesliebe, bratska Bruderliebe, hčerinska Tochterliebe, krščanska Christenliebe, materinska Mutterliebe, očetovska Vaterliebe, opičja Affenliebe, otroška Kindesliebe, sestrska Schwesterliebe, starševska Elternliebe, do bližnjega Nächstenliebe, do domovine Vaterlandsliebe, do otrok Kinderliebe, do samega sebe Selbstliebe, do živali Tierliebe, med zakoncema Gattenliebe, med sorojenci Geschwisterliebe)
nesrečna ljubezen unglückliche Liebe
platonična ljubezen platonische Liebe
posebna ljubezen (posebno nagnjenje) die Vorliebe
telesna ljubezen sinnliche Liebe
kupivna ljubezen die käufliche Liebe
…ljubezi/po ljubezi/iz ljubezi Liebes-
(boginja die Liebesgöttin, bog der Liebesgott, čar der Liebeszauber, dokaz der Liebesbeweis, izguba der Liebesverlust, nesposobnost die Liebesunfähigkeit, odtegovanje der Liebesentzug, poroka iz die Liebesheirat, potreba po das Liebesbedürfnis, priznanje das Liebesbekenntnis, sreča v das Liebesglück, umetnost die Liebeskunst, zagotavljanje Liebesbeteuerungen množina, zakon iz die Liebesehe, znamenje das Liebeszeichen, žrtev iz das Liebesopfer)
vračanje ljubezni die Gegenliebe
bolan od ljubezni liebeskrank
nesposoben ljubezni liebesunfähig
potreben ljubezni liebebedürftig
ljubezen na prvi pogled Liebe auf den ersten Blick
iz ljubezni aus Liebe
z ljubeznijo in Liebe, mit Liebe
vračati ljubezen jemandem die Liebe erwidern, jemanden wiederlieben
ljubezen gre skozi želodec Liebe geht durch den Magen
stara ljubezen ne zarjavi alte Liebe rostet nicht

2. (ljubeča skrb, naklonjenost) die Zuwendung (otroci potrebujejo mnogo ljubezni Kinder brauchen sehr viel Zuwendung)

3. (zveza, razmerje) die Liaison

materiale

A) agg.

1. materialen, snoven, tvaren; telesen:
amore materiale telesna, čutna ljubezen
fatica, lavoro materiale telesni napor
necessità materiali materialne potrebe

2. debel, obsežen; ekst. robat, okoren, neolikan

3. dejanski, realen:
tempo materiale dejansko potreben čas

B) m material, gradivo, snov:
materiale da costruzione gradb. gradbeni material
materiale isolante izolacijski material
materiale rotante, mobile avto vozila
materiale scolastico šol. učila, oprema

memor -oris, abl. -ī, n. pl. ni bil v rabi, gen. pl. -um (indoev. kor. *(s)mer- misliti na, spominjati se, skrbeti; prim. gr. μέρμηρα skrb, μερμερίζω skrbim, razmišljam, μεριμνάω skrbeti, misliti (paziti) na, tuhtati, μερίμνα skrb, lat. memoria, memoro)

I.

1. spominjajoč se, pomneč, pomljiv, misleč na kaj, v mislih (v spominu) imajoč kaj; z objektnim gen.: O., Suet., Aug., Hier., sui Ter., V., nostri H., Iuv., facti C., patriae, beneficii Ci., avitae gloriae L., officii H., generis S., pristinarum virtutum N.; z acc.: sententiam Fulg., veniam Ven.; z ACI: memor obiectum sibi ab eo saepius, quasi per ipsum staret ne redderetur Suet., memor eum (sc. Lucullum) triennio ante quaestorem factum, ignarus nondum a censoribus in ordinem senatorium allectum (sc. esse) Val. Max., memor Lucullum imperatorem clarissimum amatorio perisse Plin.; z odvisnim vprašalnim stavkom: memor, et quae essent dicta contra quaeque ipse dixisset Ci., vive memor, quam sis aevi brevis H.; z relativnim stavkom: memor, quo ordine quisque discubuerat Q.; abs.: memorem mones Pl. nikakršnega opomin(janj)a ni treba, ni potreben opomin, memori animo notavi O.; pren.: cadus Marsi memor duelli H. ki je videl, vox memor libertatis L. ki še ne more pozabiti svobode, iz katerega še veje svoboda, exemplum parum memor legum humanarum L. nečloveški, krut, oratio memor maiestatis patrum L. ki ima v mislih, ki se spominja,

2. occ.
a) spominjajoč se prejete dobrote, hvaležen: memor et gratus, gratus et m. Ter., Ci., mens Ci., bene apud memores stat veteris gratia facti V., tura ferre dis memori manu O.; z in z acc.: animus memor in bene meritos Ci.; s pro in abl.: pro quibus affirmat fore se memorem piumque O.
b) spominjajoč se razžalitve, maščevalen, nespravljiv, nepomirljiv, zamerljiv: irata memorque O., exercet memores iras O., memorem Iunonis ob iram V., memori deorum irā L., antiquo memores de vulnere exigit poenas O.
c) skrben, brížen, premišljen, previden, pazljiv: multā memor occule terrā V., omnia quae multo ante memor provisa repones V.
d) dobrega spomina, (obdarjen) z dobrim spominom, ki si dobro zapomni, starejše pomljiv, dobro pametujoč: memor an obliviosus sit Ci., et memores et sobrii oratores Ci., homo ingeniosus ac memor Ci.; preg.: mendacem memorem esse oportet Q., Ap., Don. lažnivec mora imeti dober spomin, ne sme biti pozabljiv. —

II. act. (kakor gr. μνήμων) spominjajoč, opominjajoč na kaj: versūs O., tabellae O. spominske ploščice, nostri memorem sepulcro scalpe querelam H. na nas spominjajočo žalostinko, impressit memorem (stalno) dente labris notam H., exigit indicii memorem poenam O., ingenium Numae memor L. — Adv. memoriter

1. iz živega spomina, po spominu: m. meminisse Afr. fr., m. memorare Pl., m. me Sauream vocabat atriensem Pl., m. cognoscere Ter., omnis ordines subinde ac m. salutavit Suet., Q. Mucius multa de Laelio m. narrare solebat Ci., tu facillime iudicabis, qui tam m. omnes (sc. orationes) tenes Plin. iun. tako zvesto hraniš v spominu, certis signis observanter ac m. adnotatis Macr.

2. na pamet, iz glave, na izust: m. discere psalterium Hier., m. multa ex orationibus Demosthenis pronuntians Ci.

nadzor [ô] moški spol (-a …) die Aufsicht, die Überwachung, (kontrola) die Kontrolle, die Kontrollarbeit; (opazovanje) die Beobachtung, die Beaufsichtigung; nad nedoletnimi osebami: die Obsorge, die Aufsicht, die Obsorgepflicht, Aufsichtspflicht; (delovni/službeni Dienstaufsicht, gradbeni Bauüberwachung, Bauaufsicht, poteka narkoze Narkoseüberwachung, med odmorom v šoli Pausenaufsicht, nad fuzioniranjem Fusionskontrolle, nad oborožitvijo Rüstungskontrolle, pravni Rechtsaufsicht, strokovni Fachaufsicht, zaščitni Schutzaufsicht)
organ javnega nadzora Organ der öffentlichen Aufsicht
služba nadzora der Überwachungsdienst
imeti nadzor (nad) (etwas) beaufsichtigen, die Aufsicht haben (über), etwas überwachen, Aufsicht führen
postaviti pod nadzor unter Aufsicht stellen
brez nadzora unbeaufsichtigt, unbewacht, učenci ipd: aufsichtslos
potreben nadzora überwachungsbedürftig
imeti pod nadzorom unter Kontrolle haben

nécessité [-site] féminin potreba, nuja, sila, pomanjkanje; potrebnost, nujnost, neizogibnost

nécessité vitale življenjska potreba
nécessité absolue neizbežna nujnost
par nécessité iz potrebe, po sili
obéir par nécessité po sili (primoran) ubogati
en cas de nécessité v primeru potrebe, če bo treba
de première nécessité, de toute nécessité nepogrešljiv, neizogibno potreben
sans nécessité brez potrebe
faire de nécessité vertu iz sile krepost napraviti, neprijetne in neizogibne stvari radevolje prenašati ali delati
réduire quelqu'un à la nécessité, mettre quelqu'un dans la nécessité koga prisiliti (de k)
nécessité n'a point de loi sila kola lomi
nécessité est mère d'industrie sila napravi človeka iznajdljivega
nécessités pluriel de la vie življenjske potrebščine

neg|a² [é] ženski spol (-e …) medicina die Pflege
nega bolnika die Krankenpflege, die Versorgung eines Kranken
(bolnišnična Krankenhauspflege, domača Hauspflege, Hauskrankenpflege, intenzivna Intensivpflege, dojenčka Säuglingspflege, ustne votline Mundpflege, zob Zahnpflege)
bolnik potreben nege der Pflegefall
potreben nege pflegebedürftig
dom za nego Pflegeheim
oddelek za intenzivno nego die Intensivstation, Intensivpflegestation, Wachstation
oddelek za nego die Pflegestation

néga (boniška) nursing; tending; care; (gojenje) cultivation; (otroka) nursing, rearing

néga lepote beauty treatment
néga nog chiropody, pedicure, ZDA podiatry
néga nohtov, rok manicure, manicuring
telesna néga hygiene, beauty culture
néga ust care of the mouth
néga zob dental care, care for one's teeth
néga zdravja preservation of health; hygiene; sanitation; public health service
potreben nége needing care

néga (-e) f

1. cura; assistenza:
nege potreben bisognoso di cura

2. coltura, coltivazione:
nega cvetja, dreves floricoltura, arboricoltura

nežnost [é] ženski spol (-i …) die Zärtlichkeit
nežnosti množina Zärtlichkeiten, figurativno Streicheleinheiten
potreba po nežnosti das Zärtlichkeitsbedürfnis
potreben nežnosti zärtlichkeitsbedürftig

nuj|en¹ (-na, -no)

1. (potreben) notwendig, nötig, erforderlich
biti nujen eine Notwendigkeit sein

2. (neizbežen) notwendig
naravno nujen naturnotwendig
nujno zlo ein notwendiges Übel

3. (prisiljujoč) sklep: zwingend

4. (nezaustavljiv) zwangsläufig; (brezpogojen) unbedingt; (neogiben) unweigerlich

5. (v nuji) Not- (operacija die Notoperation, poseg der Noteingriff, sprejem die Notaufnahme)
izvesti nujno operacijo notoperieren
posebno nujen pogovor das Notgespräch
telefon za nujne primere der Notrufmelder
nujen primer der Notfall
posebno nujen Notfall-
(situacija die Notfallsituation)

nujno¹ notwendigerweise; nötig, zwingend
nujno potrebovati bitter nötig haben
nujno potreben unabdingbar
ne nujno nicht unbedingt
(neustavljivo) zwangsläufig

obnavljanj|e srednji spol (-a …) die Erneuerung, (ponovna vzpostavitev) die Wiederherstellung; tehnika die Wiederaufbereitung; živalstvo, zoologija (regeneracija) die Wiederergänzung
potreben obnavljanja erneuerungsbedürftig

odgóvor answer; reply; response; (redko) return

kot odgóvor na in reply to, in answer to, in response to
duhovit, odrezav odgóvor repartee
oster odgóvor retort, rejoinder
skorajšen odgóvor an early answer
odgóvor z obratno pošto an answer by return (of post)
izmikajoč se odgóvor evasive answer
pritrdilen (nikalen) odgóvor answer in the affirmative (in the negative)
dvoumen odgóvor an equivocal reply
jasen odgóvor a definite answer
odklonilen odgóvor refusal
plačan odgóvor (pri brzojavki) reply-paid (telegram)
dopisnica s plačanim odgóvorom (postal) reply card
brez odgóvora unanswered
plačan odgóvor reply paid
pričakujoč hiter odgóvor awaiting a speedy reply
prosimo za skorajšen odgóvor an early reply will oblige
prosimo za odgóvor the favour of an answer is requested
biti v zadregi za odgóvor to be stumped for an answer
na moj ugovor ni našel odgóvora he could find no answer to my objection
potreben je takojšen odgóvor an immediate reply is necessary
na vse imeti odgóvor to have an answer for everything, never to be at a loss for (ali to be short of) an answer
prosimo čimprejšnji odgóvor please answer by return
nobenega odgóvora ne dobiti, ostati brez odgóvora to get no reply (ali acknowledgment)
ne ostati dolžan odgóvora never to be at a loss for an answer
dajati odgóvor to render an account
(po)klicati koga na odgóvor to call someone to account
na to ne vem odgóvora this I cannot explain

odpočítek rest; recreation; repose (od from); relaxation

privoščiti si uro odpočítka to allow oneself an hour's rest
potreben sem odpočítka I need a rest

pálica stick; (sprehajalna) walking stick, cane; staff; (kovine) ingot; rod; (majhna) baton, cane; zgodovina, orožje quarterstaff, pl -staves

biljardna pálica (billiard) cue
Eskulapova pálica rod of Aesculapius, caduceus
beraška pálica beggar's staff
priti na beraško pálico to be reduced to beggary, to be utterly ruined, to go to the dogs
spraviti koga na beraško pálico to bring someone to the parish, to reduce someone to beggary (ali to mendicancy), to eat someone out of house and home
čarovna pálica magic wand
gorska pálica alpenstock
hokejska pálica hockey stick
maršalska pálica baton
ribiška pálica fishing rod
romarska pálica pilgrim's staff
skok s pálico šport pole vault
škofovska pálica crosier, crook, pastoral staff
kratka, zelo obtežena pálic short, heavily weighted stick, žargon cosh
predati štafetno pálica to pass the baton
biti tepen z lastno pálico to be beaten with one's own stick
on je potreben pálice (figurativno) he needs the cane

peser [pəze] verbe transitif tehtati, odtehtati, pretehtati; figuré primerjati; zrelo premisliti; verbe intransitif biti težak, tehtati, imeti težo; figuré težiti, tiščati, pritiskati (sur na); presedati; poudariti (sur quelque chose kaj); dati poudarek

peser sur, les bras de quelqu'un (figuré) biti komu v nadlego
peser sur la conscience težiti vest
peser sur le cœur à quelqu'un težiti, žalostiti, žaliti koga
peser sur l'estomac težiti želodec
peser ses mots (pre)tehtati svoje besede
peser le pour et le contre pretehtati, kaj govori za in kaj proti
peser le poids (politique) imeti potreben vpliv
le temps me pèse čakanje mi je težko
cette oisiveté commence à me peser to brezdelje mi začenja presedati

Planckova dolžina stalna zveza
fizika (fizikalna enota) ▸ Planck-hossz
Planckov čas je čas, ki je potreben, da svetloba prepotuje eno Planckovo dolžino. ▸ Planck-idő az az időtartam, amennyi egy fénysebességgel haladó fotonnak szükséges, hogy Planck-hossz hosszúságú utat megtegyen.

Planckov čas stalna zveza
fizika (časovna enota) ▸ Planck-idő
Planckov čas je čas, ki je potreben, da svetloba prepotuje eno Planckovo dolžino. ▸ A Planck-idő az az időtartam, amennyi egy fénysebességgel haladó fotonnak ahhoz szükséges, hogy egy Planck-hossznyi utat megtegyen.