Franja

sustentō -āre -āvī -ātum (intens. glag. sustinēre; gl. opombo k sus-tineō)

1. kvišku držati, pokonci držati, podpreti (podpirati), držati, nesti (nositi): multosque per annos sustentata ruet moles Lucr., fratremque ruentem sustentat dextrā V., (sc. puppis) anceps sustentata diu V. ki se je omahovaje dolgo držala na površju, miles seque et arma vix sustentans Cu., (sc. canis cadaver domini) sustentare conatus Plin., sustentare catenas Vop., Hercule polum sustentante Cl., vela sustentant (sc. navem) Cl.

2. metaf.
a) vzdrževati, držati, podpirati, podkrepljati, podkrepljevati, ohraniti (ohranjati, ohranjevati), ne puščati, da kaj propade (pogine): Vell. idr., bella aliorum auxiliis C., ipsa spes inopiam sustentabat C. upanje je delalo pomanjkanje znosno = upanje je lajšalo pomanjkanje, zaradi upanje je bilo pomanjkanje znosno, quae (sc. spes) fortium civium mentes sustentet Ci., nunc me una consolatio sustentat Ci., sic litteris sustentor et recreor Ci. ep., imbecillitatem valetudinis sustenta et tuere Ci. ep., sustenta et tuere Ci. ep., valetudo sustentatur notitia sui corporis Ci. se ohrani, res publica … magnis meis laboribus et periculis sustentata Ci., eloquentiā sustentatus Ci. podpiran, sustentare parsimoniam patrum suis sumptibus Ci., alicuius tenuitatem ex suis angustiis Ci., amicos fide Ci., per omnes difficultates animo me sustentavi Q., multa virum meritis sustentat fama tropaeis V., Caecina sustentat aciem T. drži vrsto, ne pusti vrsti bežati, Arminius manu, voce, vulnere sustentabat pugnam T.; abs.: sustentare (sc. se) Pl. ohraniti (ohranjati) se v dobrem zdravju (= zdravega).
b) vzdrževati, preživljati, rediti, živíti, hraniti: Plin., Plin. iun. idr., solus omnem familiam sustentat Ter., sustentare se amicorum liberalitate Ci. živeti od darežljivosti prijateljev, ille exercitum Cn. Domitii … suis tectis et copiis sustentavit Ci., idem (sc. aër) spiritu ductus alit et sustentat animantes Ci., eo (sc. frumento) sustentata est plebs L., mutando sordidas merces sustentabatur T.; pren.: sustentare pectora Stat. osvežiti, poživiti, gojiti, negovati.
c) vzdržati, strpeti, prebiti, presta(ja)ti kaj, upirati se, kljubovati, nasprotovati, zoprvati, postavljati se po robu, ustavljati se čemu: quae adhuc sustentabam Pl., vix sustentare posse maerorem suum doloremque Ci., aegre is dies sustentatur C. s trudom (komaj) so zdržali ta dan (sc. bil je hud (vroč) dan), pecore … adacto extremam famem sustentare C. lajšati, tolažiti, hostium vim S., instantem V., bellum Vell., aciem diu, hostem, hostium saevitiam T., impetus legionum T., Auct. b. Hisp., procellas invidiae Cl., sustentavit tamen aliquandiu (sc. morbum) Suet. (po drugih je pomen sustentavit abs. = vzdržal se je (sc. v času bolezni)); abs. (v boju) držati se, vzdržati: nec, nisi in tempore subventum foret, ultra sustentaturi fuerint L., aegre eo die sustentatum est C. komaj so vzdržali ta dan, komaj so se držali tega dne.
d) držati, udrž(ev)ati, zadrž(ev)ati, ovreti (ovirati), ustaviti (ustavljati), zatezati (zatezovati), zategniti (zategovati), zavleči (zavlačevati), odložiti (odlagati): suos S., milites Iugurthini paulisper ab rege sustentati S., sustentare aciem Auct. b. Afr., id (sc. malum) opprimi sustentando ac prolatando nullo pacto potest Ci., sustentare aedificationem ad tuum adventum Ci. ep., Teucros telis V., sustentata Venus gratissima O. dolgo zadrževani užitek ljubezni.

svrstávati svr̀stāvām (se)
1. postavljati v vrste
2. razvrščati

ščeljávati ščèljāvām
I.
1. posajati, postavljati nasproti
2. konfrontirati
II. ščeljavati se
1. biti, ležati, sedeti nasproti: naše se dvije kuće ščeljavaju
2. konfrontirati se

šepíriti se šèpīrīm se šopiriti se, postavljati se: ćuran, paun se šepiri: momak se šepiri pred seljanima

take on prehodni glagol
vzeti (nase), prevzeti; vzeti (v službo, na ladjo itd.); najeti; peljati, odvesti dalje, naprej; nadeti si, privzeti
šport vzeti za soigralca; sprejeti (stavo, delo, službo)
neprehodni glagol
stopiti v službo
pogovorno razburjati se, gristi se (at zaradi)
besneti, postavljati se, prevzetovati, delati se važnega, vihati nos

to take on flesh (z)rediti se
to take on a character of dignity nadeti si dostojanstven videz
to take on s.o. at golf igrati golf s kom
I cannot take on this job again ne morem zopet (pre)vzeti to delo (posel)

tȁkljati -ām
1. koliti: takljati vinograd
2. postavljati natiče, prekle, fižolovke

teorizar [z/c] teoretizirati, teorije postavljati

theorize [ɵíəraiz] neprehodni glagol
teoretizirati, postavljati teorije

tȉćiti se tȉćī se
1. poganjati podrastke: tiće se kukuruzi
2. razmnoževati se, rasti: poslije se kestenje samo tićilo, dok se stvorila ovakva jedna šuma
3. ekspr. zbirati se, sestajati se: oko starih vrba i jablana tićile se aveti
4. ekspr. postavljati se, ponašati se

tŕćiti se tȓcīm se
1. moliti zadnjico kvišku
2. ekspr. šopiriti se, postavljati se: gdje je onaj što se tu trćio

tr̀kljati -ām
1. postavljati natičje: trkljati pasulj, grah
2. koliti: trkljati lozu

überhöhen povišati; Forderungen usw.: previsoko postavljati, pretiravati z, privijati; (verherrlichen) poveličevati; Technik Straße, Gleis: nagniti (v ovinku)

uparađívati uparàđujēm
I. postavljati za parado: uparađivati vojsku
II. uparađivati se
1. postavljati se za parado
2. paradno se oblačiti

upogrečívati (se) -prèčujēm se (ijek., ek.) počez (se) postavljati

uprečívati uprèčujēm (ijek., ek.) postavljati počez

ùspravljati -ām (se) pokonci (se) postavljati

uvrstávati uvr̀stāvām postavljati v vrste

vaspòstavljati -ām
1. obnavljati, postavljati v prejšnje stanje
2. rehabilitirati, vračati ugled
3. vzpostavljati

vaunt [vɔ:nt]

1. samostalnik
bahanje, bahaštvo, širokoustenje, postavljanje

2. prehodni glagol
(po)hvaliti; slaviti, poveličevati, povzdigovati, bahati se z
neprehodni glagol
hvalisati se, bahati se, širokoustiti se, postavljati se (of s)
triumfirati (over nad)

to vaunt of one's success bahati se s svojim uspehom

verketzern sramotiti, postavljati na sramotni oder