odpírati (-am) | odpréti (-prèm)
A) imperf., perf.
1. aprire; spalancare; schiudere; sturare:
odpreti vrata, oči, knjigo aprire la porta, gli occhi, il libro
2. aprire; accendere:
odpreti pipo aprire il rubinetto
pog. odpreti televizor accendere il televisore
3. (začenjati poslovanje) aprire:
trgovine odpirajo ob devetih i negozi aprono alle nove
4. (začeti slovesno) aprire, inaugurare:
odpreti sejo, razstavo aprire la seduta, inaugurare la mostra
odpirati problem affrontare un problema
5. pren. odpirati pot aprire la strada;
strog izbor odpira pot najsposobnejšim una selezione rigorosa apre il cammino ai più capaci
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
voj. odpreti ogenj aprire il fuoco
pren. odpreti denarnico slacciare i cordoni della borsa
pren. odpirati srce komu aprire il cuore a qcn., confidarsi con qcn.
pren. odpreti oči aprire gli occhi
pren. odpirati stare rane aprire vecchie ferite
pren. odpirati pogled v mostrare, documentare
pren. odpirati usta meravigliarsi
odpirati vrata šole komu accogliere qcn. nella scuola
pren. ob njej se nam je odprlo nebo lei ci ha reso felici
ekon. odpreti račun aprire un conto corrente
grad. odpreti gradbišče aprire un cantiere, iniziare i lavori
PREGOVORI:
zlat ključ vsaka vrata odpre con la chiave d'oro si apre ogni porta
B) odpírati se (-am se) | odpréti se (-prèm se) imperf., perf. refl.
1. aprirsi (tudi ekst.), dare:
vrata se odpirajo na hodnik la porta dà sul corridoio
z vrha se odpira krasen razgled dalla cima si apre una magnifica veduta
2. aprirsi, manifestarsi; insorgere:
na nogah se odpirajo nove rane si aprono nuove ferite ai piedi
3. pren. (postati, postajati zaupljiv) aprirsi:
odpirati se novim idejam aprirsi a nuove idee
4. impers. pog. capire:
končno se mu je odprlo finalmente ha cominciato a capire
Zadetki iskanja
- odpŕt (-a -o) adj.
1. aperto:
odprta vrata, odprto okno porta, finestra aperta
2. scoperto, all'aperto:
odprt avto automobile scoperta
odprt bazen piscina all'aperto
3. ekst. (nerešen) aperto, irrisolto:
odprto vprašanje questione aperta
4. šport. open:
odprto prvenstvo campionato open, open
5. (razumevajoč do ljudi, odkritosrčen; javen, očiten) aperto, franco:
imeti s kom odprt pogovor avere un franco scambio di idee con qcn.
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. biti odprte glave essere dotato, intelligente
imeti ves svet odprt pred seboj poter andare dovunque
igrati z odprtimi kartami giocare a carte scoperte
biti odprta knjiga essere un libro aperto
sprejeti koga z odprtimi rokami accogliere qcn. a braccia aperte
sanjati z odprtimi očmi sognare a occhi aperti
gledati, poslušati z odprtimi usti guardare, ascoltare attentamente, sbalorditi
šport. odprta igra gioco aperto
avt. odprta karoserija carrozzeria aperta
navt. odprta luka porto aperto
med. odprta rana ferita aperta
med. odprta tuberkuloza tubercolosi polmonare
fiz. odprta veriga (atomov) catena aperta
odprti hlev stalla libera
mat. odprti interval intervallo aperto
odprti oddelek kazensko-poboljševalnega zavoda reparto aperto di un penitenziario
med. odprti prelom kosti frattura aperta, esposta
ekon. odprti trg mercato aperto
voj. odprto mesto città aperta
odprto morje mare aperto, altomare, largo, altura
odpluti na odprto morje prendere il largo
ribolov na odprtem morju pesca d'altura
etn. odprto ognjišče focolare aperto
hist. politika odprtih vrat politica della porta aperta - ohránjen (-a -o) adj. conservato:
kljub letom je dobro ohranjen porta bene gli anni - okvír (-a) m
1. cornice; ekst. telaio; voj. caricatore;
dati, vstaviti v okvir incorniciare
ogledalo z baročnim okvirom uno specchio con cornice barocca
okvir žage telaio della sega
okvir za očala montatura degli occhiali
okvir znamk la cornice dei francobolli
vratni okvir (podboj) stipite della porta
2. pren. (kar kaj obdaja) cornice:
obraz v okviru črnih las un volto incorniciato da capelli neri
3. pren. (kar kaj opredeljuje, omejuje) ambito, limite:
spoštovati z zakonom določene okvire rispettare l'ambito stabilito dalla legge
poskrbeti za kaj v okviru možnosti provvedere a qcs. nell'ambito delle possibilità
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
jur. kazenski okvir ambito della pena
tisk. kopirni okvir telaio portaforme
lit. okvir novele, romana cornice della novella, del romanzo
avt. okvir vozila telaio, chassis
slepi okvir telaio (del quadro) - oprémiti (-im) | oprémljati (-am) perf., imperf.
1. arredare; allestire:
opremiti sobo arredare la stanza
gled. opremiti odrsko sceno allestire la scena
2. attrezzare, corredare; navt. armare, allestire:
opremiti delavnico, laboratorij attrezzare un'officina, un laboratorio
opremiti ladjo armare, allestire una nave
3. equipaggiare, armare, dotare; provvedere, rifornire; bardare; munire:
opremiti vrata s ključavnico munire una porta di serratura
voj. opremiti z modernim orožjem dotare di armi moderne
opremiti alpinistično odpravo equipaggiare una spedizione alpinistica
opremiti konja bardare il cavallo
4. eseguire il progetto grafico (di un libro e sim.):
prevedel X, opremil Y traduzione di X, progetto grafico a cura di Y
5. opremiti z corredare di:
knjigo opremiti z opombami corredare il libro di note
opremiti prošnjo s prilogami corredare la domanda degli allegati
film., rad. zvočno opremiti comporre la musica (per un film, una trasmissione radiofonica)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
teh. opremiti načrt z merami quotare un progetto
mat. opremiti s parametri parametrizzare
grad. opremiti (stavbo) s podstrešjem soffittare
opremiti s semaforji semaforizzare
opremiti s senzorji sensorizzare
opremiti z glosami, z opombami postillare, glossare, annotare
opremiti z ilustracijami illustrare
navt. opremiti z jadri, z jambori invelare, alberare
opremiti z monitorji monitorizzare
strojn. opremiti z roboti robotizzare
voj. opremiti z vžigalnikom spolettare - pa
A) adv.
1. (izraža zavrnitev) invece:
saj nisi bil zraven. Pa sem bil ma tu non c'eri. Invece sì, c'ero
2. (poudarja ugibanje) ○, e, mai:
kaj pa, če ga ne bo e se non viene
3. (krepi veznik) ○:
zemlja je tu rodovitnejša kakor pa na Krasu qui la terra è più fertile che sul Carso
B) konj.
I. (v protivnem priredju)
1. ma, invece, mentre, però, quando:
obljubil je, pa ni držal besede aveva promesso, ma non è stato di parola
2. (za izražanje nepričakovanega) e, e invece, quando:
mlad, pa tako pokvarjen così giovane e così corrotto
3. (za dopolnjevanje prej povedanega) ma:
večkrat se razjezi, pa ne brez vzroka si arrabbia spesso, ma non senza motivo
4. (za krepitev prislova) e:
samo pozdravim jih, potem pa grem corro a salutarli e poi vado
5. (za stopnjevanje) e:
pozdrav vsem, posebno pa dragim gostom un saluto a tutti e specie ai cari ospiti
6. (za izražanje vzročno-posledičnega razmerja) e, e così:
boji se, pa se skriva ha paura e si nasconde
7. (za izražanje vzročno-sklepalnega razmerja) e, e pertanto, e perciò:
to je zanimiv primer, pa je prav, da si ga ogledamo è un caso interessante e perciò merita una disamina
8. (za izražanje pogojno-posledičnega razmerja) ○, e:
če ti ni všeč, pa pojdi se non ti piace, vattene
če nočeš, pa pusti se non vuoi, lascia
9. (v adv. rabi z vezniki, izraža nasprotje) ○
čemu ti bo toliko denarja, ko pa ne moreš vsega porabiti a cosa ti servono tanti soldi se non puoi spenderli?
II. pog.
1. (za vezanje dveh stavčnih členov) e:
prinesi kruha pa sira portaci pane e formaggio
2. (pri naštevanju) e:
šumenje macesnov, borovcev pa smrek il sussurrare dei larici, dei pini e degli abeti
3. (pri ponavljanju iste besede za izražanje visoke stopnje) e (poi):
tako ne bo šlo, ne pa ne così non va: no e poi no
4. (za seštevanje) e:
star je dve leti pa tri mesece ha due anni e tre mesi
5. ta pa ta, tak pa tak ○, e:
pride ta pa ta dan arriva il tal e tal giorno
to se napravi tako pa tako questo si fa così e così
III. pog. (v vezalnem priredju)
1. (pri sočasnosti ali zaporednosti) e:
molči pa čaka tace e aspetta
2. (za vezanje dveh sorodnih povedkov) e:
ves dan vpije pa razgraja tutto il giorno non fa che strillare e vociare
3. (za izražanje namena) e, ○:
pojdi pa zapri vrata va' a chiudere la porta
IV.
1. (za opozoritev na prehod k drugi misli) e:
pa še to e ancora
2. (za izražanje začudenja) e:
pa to naj bo pridnost e questa sarebbe laboriosità?! (poudarja samoumevnost povedanega)
jurček je pa ja ena najboljših gob il porcino è uno dei funghi migliori
3.
a) (izraža soglasje, privolitev)
ali ga boš kozarček? Pa ja gradisci un bicchiere? Sì, (grazie)
b) (izraža vdanost v usodo)
kar bo, pa bo sarà quel che sarà
c) (izraža zaskrbljenost) pog.
da je bolan? Pa menda ja ne sta male? Sul serio? Dici sul serio?
d) (izraža privoščljivost) pog.
pa imaš, ko si tako nestrpen tutta colpa della tua impazienza
e) (izraža podkrepitev trditve)
tepec je, pa pika è uno scemo. Punto e basta
f) (izraža močno zavrnitev) neanche; manco:
smem na ples? Kaj pa še posso andare a ballare? Neanche per sogno
tega ne bi storil, pa če bi mu z zlatom plačal neanche pagandolo a peso d'oro lo farebbe
g) (izraža omalovaževanje)
hudič, pa taka večerja che schifo di cena
pog. ta ga pa pihne è proprio in gamba
ta ima denarja še pa še quello lì ha soldi a palate
C) inter.
1. (izraža dvom) ○, mah:
bo razumel, da se je zmotil? Pa, ne vem capirà di aver sbagliato? Mah, non lo so
2.
pa še kako! eccome - pádati (-am) | pásti (pádem) imperf., perf.
1. cadere, cascare:
listje že pada z dreves le foglie cadono dagli alberi
pada dež piove
pada sneg nevica
pada toča grandina
pada slana cade la brina
na mesto so padale bombe sulla città cadevano, piovevano le bombe
2. (pojavljati se) cadere:
svetloba pada na mizo la luce cade sul tavolo
na zemljo pada noč cala, scende la notte
3. pog. (nepričakovano prihajati) piombare, capitare
4. (biti čedalje nižji v določeni smeri) scendere:
pot je začela padati il sentiero scendeva
5. (manjšati, zniževati se) calare, scemare, abbassarsi:
cene padajo i prezzi calano
vročina mi je padla mi si è abbassata la febbre
6. (vdajati se) arrendersi, cadere:
trdnjava je padla la fortezza è caduta
7. (biti drug za drugim ubit v boju) cadere, morire:
med vojno so padali možje in fantje, vojaki in civilisti in guerra cadevano uomini e ragazzi, soldati e civili
8. (z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom):
padali so ukazi si sentivano ordini
padali so očitki, vprašanja fioccavano rimproveri, domande
9. (z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom):
padati v apatijo diventare apatici
padati v nezavest svenire, cadere svenuti, perdere la coscienza
padati v obup disperare, cadere in disperazione
padati v vse večjo odvisnost essere sempre più dipendenti
10. pog. (priti na) cadere, venire:
božič pade letos na sredo quest'anno il Natale viene di mercoledì
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
v prepiru so padale ostre besede nella lite si sentirono parole grosse
pren. za to bodo še glave padale qui qualcuno la pagherà cara
če ne boš ubogal, bo padalo se non ubbidisci, vedrai che botte
bombe so kot toča padale vse naokrog le bombe grandinavano tutt'intorno
ne kaže, da bi cene padle i prezzi non accennano a scendere
lasje so ji padali na ramena i capelli le scendevano sulle spalle
pren. pasti z neba piovere dal cielo
knjiž. pasti naprej procombere
padati v kosmih fioccare
PREGOVORI:
jabolko ne pade daleč od drevesa il frutto non cade lontano dall'albero
kdor visoko leta, nizko pade chi porta il naso troppo in alto, facilmente inciampa - Pandāna -ae, f (sc. porta) Pandána, Pandánska vrata, neki obok v prehodu na Kapitolinu: Saturnia porta quam Iunius scribit ibi, quam nunc vocant Pandanam Varr., Pandana porta dicta est Romae, quod semper pateret P. F.
- pantaloni m pl. hlače:
pantaloni alla zuava pumparice
in questa casa i pantaloni li porta mia moglie v tej hiši nosi hlače žena
farsela nei pantaloni podelati se v hlače (tudi pren.) - passare
A) v. intr. (pres. passo)
1. iti (mimo, prek, skoz, naprej):
non passa anima viva pog. ni žive duše
passare sopra iti čez, prek; pren. (lasciar correre) ne meniti se za, zatisniti si oči
passare sopra il corpo, il cadavere di qcn. iti prek trupla nekoga, premagati vse ovire
ne è passata di acqua sotto i ponti! pren. kaj vse je preteklo vode, kaj vse se je medtem zgodilo!
passare oltre, via iti naprej, ne ustaviti se (tudi pren.)
2. pren. iti, teči:
per la valle passa un fiume po dolini teče reka
3. iti, skočiti (do); krožiti:
passerò a salutarvi pridem vas pozdravit
passare per la mente, per la testa pren. šiniti v glavo
non mi passa neanche per l'anticamera del cervello pren. na to niti ne pomislim
4. pren. biti med, obstajati:
tra questo e quello ci passa una bella differenza med tem in onim je velika razlika
5. iti skozi:
passare per la porta iti skozi vrata
passare per il rotto della cuffia pren. poceni jo odnesti, komaj uspeti
6. pren.
passare al nemico prebegniti k sovražniku
passare di mano in mano iti iz rok v roke
passare di bocca in bocca iti od ust do ust
7. preiti, prehajati; menjati stanje, dejavnost ipd.:
passare dallo stato liquido allo stato gassoso preiti iz tekočega v plinsko stanje
passare a miglior vita evfemistično umreti
passare a nozze, a nuove nozze poročiti se, ponovno se poročiti
passare a Cresima, a Comunione pog. biti birman, iti k prvemu obhajilu
8. pren. preiti, miniti, ne biti več:
passare di moda ne biti več moderen
9. izdelati (razred), biti povišan:
passare in quinta šol. izdelati četrti razred
passare agli esami pog. položiti izpit
passare capitano biti povišan v kapetana
10. pren. biti sprejet, izglasovan:
la legge è passata zakon je bil sprejet
11. biti dopuščen:
per questa volta passi! tokrat naj bo!
12. pren. veljati:
passa per un genio velja za genija
13. iti; miniti, minevati; končati se:
le vacanze sono passate in un lampo počitnice so minile kot blisk
mi è passata la voglia, la paura pog. ni mi več do česa, ni me več strah
gli passerà pog. ga bo že minilo
canta che ti passa! šalj. bo že bolje!, ne ženi si preveč k srcu!
B) v. tr.
1. iti čez, prek; prekoračiti; preplavati:
passare il fiume a guado prebresti reko
passare il Rubicone pren. prekoračiti Rubikon
2. pregledati, prelistati:
passare per le armi pren. ustreliti
3.
mi passi l'acqua, per favore? mi daš vodo, prosim?
passare le acque iti v zdravilišče
passare da parte a parte prebosti
4. gosp. stiskati, tlačiti:
passare le patate tlačiti (skuhani) krompir
5. pobrisati, pobarvati:
passare un cencio sui mobili pobrisati pohištvo s krpo
passare una mano di bianco sulle pareti pobeliti stene
6. prestaviti, preložiti, prenesti; dajati:
passare agli atti dati v arhiv
passare ai voti pren. dati na glasovanje
passare in bella copia pren. na čisto prepisati
passare qcn. pren. koga poklicati (na telefon)
le passo subito il direttore takoj vas (telefonsko) povežem z direktorjem
7. izplačevati, nakazati; dajati:
gli passa un piccolo sussidio mensile daje mu majhno mesečno podporo
non posso darti che quel che passa il convento pren. pog. lahko ti dam le jesti vsak dan
8. sporočiti, sporočati:
passare la voce pren. objaviti, dati vedeti
passo! radio predam (pri pogovorih prek prenosnega oddajnika)
9. prehitevati, prekoračiti:
passare qcn. in altezza biti višji od koga
passare la cinquantina biti čez petdeset let star
passare il segno, la misura pren. prekoračiti mero, pretiravati čez vsako mero
10.
passare gli esami položiti izpite
passare il controllo della polizia iti skozi policijsko kontrolo
passare un grosso guaio biti v hudih škripcih
passarla liscia dobro jo odnesti
11. oprostiti, oproščati; prenesti, prenašati:
passarla a qcn. komu kaj hudega oprostiti
passare qcs. sotto silenzio kaj molče sprejeti, prenesti
12. živeti, preživljati, prebiti:
passare le vacanze al mare počitnice preživeti na morju
passare un brutto quarto d'ora pren. znajti se v hudih škripcih
come te la passi? kako se kaj imaš? kako živiš?
C) m potek:
col passare del tempo sčasoma - peljáti (péljem)
A) imperf.
1. trasportare, portare, condurre:
peljati v avtomobilu, na vozu portare in auto, trasportare col carro
2. portare, condurre, guidare, accompagnare:
peljati krave na pašo condurre le mucche al pascolo, (na planinsko pašo) estivare
peljati avtomobil k mehaniku portare l'automobile dal meccanico
peljati otroke na sprehod portare i bambini a spasso
peljati na izlet, na ples, v gledališče portare in gita, a ballare, a teatro
peljati koga pod roko portare uno sotto braccio
peljati konja za uzdo condurre il cavallo con la cavezza
3. essere diretto; aer. volare:
letalo pelje na tej progi dvakrat tedensko su questo percorso l'aereo vola due volte la settimana
4. (imeti določeno smer) portare, condurre; mettere:
vrata peljejo v klet la porta conduce in cantina
steza pelje na polja il sentiero mette nei campi
pojdi, kamor te srce pelje va' dove ti porta il cuore
pren. to nikamor ne pelje così non si conclude niente
B) peljáti se (péljem se) imperf. refl. andare, viaggiare (in); prendere:
peljati se z vlakom andare, viaggiare in treno, col treno; prendere il treno - per-dūcō -ere -dūxī -ductum (per in dūcere)
I.
1. (do cilja ali srečno) pripeljati, privesti, dovesti, spraviti: aliquem Romam L., legionem in Allobrogas perduxit C., aliquem ad Caesarem C., omnes naves incolumes C., bovem ad stabula V.
2. occ.
a) napelj(ev)ati, navrniti (navračati), spelj(ev)ati: aquam Claudiam L. epit., aquam in coloniam Traianus ap. Plin. iun.
b) (zid, jarek, pot, zgradbo, gradnjo) izpeljati, speljati, narediti, napraviti, postaviti, sezidati, zgraditi itd. od … do: a lucu ad montem murum fossamque perducit C., munitiones ex castellis in proxima castella C., viam a Bononiā Arretium L., porticum a portā ad … L.
c) (po)spremiti (spremljati): Dionem Syracusas N.
d) (kot zvodnik komu žensko) privesti, pripeljati, zvoditi, (zvodniško) spraviti skupaj, zapeljati: O., Suet., Lact. idr., Tertia perducta a tibicine Ci., perduci poterat tam pudica? H.
e) (koga kot jetnika v tujo deželo) odvesti, odpeljati: is (sc. Paulus) in Britanniam missus, ut militares quosdam perduceret ausos conspirasse Magnentio Amm.
3. metaf.
a) pripeljati (privesti prignati, dotirati, pritirati) koga, kaj do česa, dognati kaj do česa, pripeljati (privesti, dovesti) koga do česa, spraviti koga do česa, privesti koga k čemu: Varr., Cu. idr., eo rem perduxit N., hominem ad summam dignitatem C. ali ad honores amplissimos Ci. povzdigniti, aliquem ad furorem, ad exitum, ad mortem Ci.
b) spraviti koga k čemu, pripraviti koga do česa, premakniti koga v (na) kaj, k čemu, nagniti (nagibati) koga k čemu, usmeriti (usmerjati) koga k čemu: cum perducere eum non posset N., eo est perductus N. pustil se je nagniti k temu, aliquem ad (in C.) suam sententiam Ci., eos pollicitationibus ad se C. pridobiti si, ad studium sui S., aliquem ad societatem periculi N. da se soudeleži nevarnosti, si dictis nequis perduci, ut vera haec credas Pl.
c) nadaljevati do … , v pass. tudi = trajati do … : (sc. agri colendi studia) ad centesimum annum Ci., orationibus in noctem perductis L., a primā pueritiā usque ad ultimum eius diem familiarem amicitiam Sen. rh., altercationem in serum L.; occ. zavleči (zavlačevati), zatezati, odlašati do (v) … : rem disputationibus ad mediam noctem C. —
II. (po)srkati, vpi(ja)ti, (iz)piti: totum liquorem Arn. poet., poculum continuo haustu Ap. —
III.
1. prevleči, prekriti, (na)maziliti: hinc illud subiit, auro sacras quod ovato perducis facies (sc. deorum) Pers., corpus odore ambrosiae V. z dišečo ambrozijo.
2. s premazom izbrisati, prečrtati: nomen Icti.
Opomba: Sinkop. pf. perduxti (= perduxisti): Mart. - pêta (-e) f
1. calcagno, tallone; (pri čevlju) tacco:
zasukala se je na peti in odšla girò sui tacchi e se ne andò
nosi haljo (dolgo) do pet porta una vestaglia che le arriva ai calcagni
vojak je udaril s petami v pozdrav il soldato battè i tacchi in segno di saluto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. teče, da ga pete komaj dohajajo corre velocissimo
brusiti pete camminare, correre veloci
pejor. iztegniti pete tirare le cuoia
lizati pete komu leccare i piedi a qcn.
odmakniti, odnesti, pobrati pete battersela
obesiti, prilepiti se komu za pete essere, stare alle calcagna, alle costole di qcn.
biti komu trn v peti essere come il fumo negli occhi per qcn.
gori mu pod petami gli brucia la terra sotto i piedi
imeti koga pod peto avere uno sotto il completo dominio
biti hitrih, urnih pet essere un bravo camminatore, corridore
biti poštenjak od glave do pete essere una perla di galantuomo
anat. (tudi pren.) Ahilova peta tallone d'Achille
2.
igelna peta gambo (dell'ago)
peta pluga la suola dell'aratro
peta kose sperone della falce
PREGOVORI:
kdor nima v glavi, ima v petah chi non ha testa abbia gambe - petíca (-e) f
1. pog. il (numero) cinque;
tja vozi petica in quella direzione porta l'autobus, il tram numero cinque, il cinque
2. šol. (odlična ocena v šoli) cinque, lodevole; (negativna ocena) cinque, insufficiente
3. igre cinque:
pikova petica il cinque di picche - Phryx -ygis, acc. -em in -a, m (Φρύξ)
I. Frígijec, preb. pokrajine Frigije: Plin., Aus., Phrygem plagis fieri meliorem Ci.; poseb. Frígijec
1. = Marsyas: Stat.
2. = Aeneas: Pr., Phryx pius O.
3. = frigijski Kibélin svečenik skopljenec: Pr.
4. (zaničlj. namigujoč na takega skopljenca): corpus semiviri Phrygis (= Aeneae) V.; kot adj. = frígijski: augur Iuv., ager Cl. Večinoma pl. Phrygēs (Frygēs, stlat. Frugēs, Brugēs, Phruges; Φρύγες) Frígijci, sloveči zlatovezci, vendar zaničevani zaradi svoje lenobe in neumnosti: Ci., Plin., sero sapiunt Phryges L.; pesn. = Rimljáni (kot Enejevi potomci): Sil.; tudi neki krščanski razkolniki: Aug., Lact., Cod. Th. — Od tod adj. Phrygius (stlat. Phrugius) 3 (Φρύγιος) frígijski; pesn. = trojánski: Phrugia porta Pl., Phrygia Ida V., mater (= Cybele) V., O., pastor (= Paris) V., tyrannus (= Aeneas) V. ali (= Laomedon) O., vates (= Helenus) O., maritus (= Aeneas) O. ali (= Pelops) Pr., minister Val. Fl. ali venator Stat. (= Ganymedes), ferrum Ci. frigijsko orožje = orožje frigijskih sužnjev, ki jih je uporabljal Sula, chlamys V., vestis O. umetelno vezena, buxum O. frigijska piščal = piščal, ki so jo uporabljali pri Kibelinem bogoslužju, modi O. frigijski napevi = piščalni napevi, orgiastična glasba pri Kibelinih svečanostih, lapis Plin. žoltača (rumeni kamen za barvanje oblačil), pa tudi = frigijski marmor: H.; prim.: Phrygiae columnae Tib. stebri iz frigijskega marmorja, Phrygiae matres (kobile) Cl. Subst.
a) Phrygia (Frygia) -ae, f (sc. terra, Φρυγία) Frígija, sprva notranji del zahodne Male Azije (Phrygia maior Velika Frigija), potem tudi še južno obrežje Propontide (Phrygia minor Mala Frigija): Acc. fr., H., Iust., Plin.
b) Phrygiae -ārum, f (sc. mulieres) Frígijke: V.
c) Phrygiō (Frygiō, Frigiō) -ōnis, m Frígijec, meton. zlatovezec, vezilec zlata: Varr. ap. Non., Pl.; od tod adj. Phrygiōnius 3 vezèn: vestes Plin. —
II. Fríks (Fríg), reka v Lidiji, pritok Herma (Hermus): Plin.; od tod adj. Phrygius 3 (Φρύγιος) fríški: Phrygius amnis L. = Friks (Frig). - píčiti (-im) | píkati (-am) perf., imperf. pungere, mordere (tudi ekst.); beccare:
komarji so pikali le zanzare pungevano
pren. le kaj ga je pičilo, da odhaja ma cosa lo ha preso che se ne va?
pren. puška nese, kakor jo piči il fucile porta dove gli pare
pren. če me bo pičilo, pridem se mi viene voglia, vengo
kokoši pikajo zrnje le galline beccano il mangime
PREGOVORI:
kogar je kača pičila, se boji zvite vrvi il cane scottato dall'acqua calda ha paura della fredda - počénjati (-am) | počéti (-čnèm) imperf.
1. fare; combinare:
kaj počenja tako dolgo cosa mai combina così a lungo
počenjati neumnosti, otročarije combinare guai, ragazzate
2. fare:
kaj počenjaš z živino, da je vsa izmučena cosa fai alle bestie da sfinirle in tal modo?
početi kaj jalovega sfondare una porta aperta - pogánjati (-am) | pognáti (-žênem)
A) imperf., perf.
1. spingere, azionare, muovere, mettere in moto, mettere in funzione, far funzionare, alimentare:
potok poganja mlin in žago il torrente aziona un mulino e una segheria
napravo poganja električni motor l'apparecchiatura è azionata da un motore elettrico
poganjati pedale, kolo pedalare
2. menare, portare:
poganjati živino na pašo portare le bestie al pascolo
3. spingere, portare, condurre (tudi pren.):
lakota ga poganja v obup la fame lo porta alla disperazione
4. (poditi, zapoditi) cacciare
5. (delati, narediti poganjke; začeti, začenjati rasti) germogliare, mettere, buttare; crescere:
drevesa poganjajo novo listje gli alberi buttano le nuove foglie
agr. poganjati seme far seme
brada mu že poganja la barba comincia a crescergli
6. spendere, scialacquare;
poganjati dneve v brezdelju passare i giorni oziando
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. poganjati strah v kosti spaventare, turbare
pren. pognati korenine mettere radici, acclimatarsi
pren. pognati koga na boben far fallire qcn.
pren. pognati na cesto gettare sul lastrico
pognati hišo, most v zrak far saltare in aria una casa, un ponte
pojavili so se, kot bi pognali iz tal comparvero all'improvviso, inaspettatamente, come fossero spuntati da terra
pognati v beg sgominare, fugare, metter in fuga, far fuggire
vse pognati po grlu bersi tutto il patrimonio
le kaj ga je pognalo, da je to storil che cosa l'ha indotto a farlo
B) pogánjati se (-am se) | pognáti se (-žênem se) imperf., perf. refl.
1. gettarsi, lanciarsi
2. sforzarsi, adoperarsi:
dolgo se je poganjal za službo si adoperò a lungo per avere un lavoro
3. innalzarsi, elevarsi - poiskáti (-íščem) perf. ➞ iskati
1. cercare, ricercare; esplorare:
poiskal je ključ v žepu in odklenil cercò la chiave in tasca e aprì la porta
poiskati v knjigah nasvete za zdravo življenje, odgovore na življenjske probleme cercare nei libri consigli su come vivere sani, risposte ai problemi esistenziali; compulsare dei libri
poiskati v slovarju consultare un vocabolario, cercare nel dizionario
rad. poiskati radijsko frekvenco sintonizzarsi su una stazione radio
2. venire da qcn.:
jutri te poiščem domani vengo da te - pokázati (-kážem) | pokazováti (-újem)
A) perf., imperf.
1. mostrare, far vedere, indicare; esibire:
pokazati dokumente mostrare, esibire i documenti
pokazati stanovanje far vedere, mostrare l'appartamento
pokaži mi človeka, ki to zmore indicami uno che ne è capace
2. (pokazati z roko, s prstom) additare, segnare a dito
3. (dati podatek) indicare, segnare:
brzinomer je pokazal 200 km na uro il tachimetro segnava 200 km all'ora
4. mostrare, esibire, svelare, scoprire:
kadar se zasmeje, pokaže lepe zobe quando ride mostra una chiostra di denti bellissimi
5. (narediti, da kaj postane vidno, da se kaj zve) dimostrare; svelare; rivelare:
želim na kratko pokazati na nekatere napake vorrei in questa sede accennare ad alcuni errori
6. (narediti opazno) mostrare, dimostrare, spiegare; squadernare:
pokazati jezo, naklonjenost mostrare rabbia, benevolenza
pokazati nadarjenost za glasbo (di)mostrare talento per la musica
pog. pokazati figo, fige komu fare le fiche a qcn.
pren. pokazati hrbet komu voltare le spalle a qcn.
pokazati (hudiča) komu far vedere a qcn.
pokazati jezik mostrare la lingua (in dispregio)
pokazati (svoje) karte mettere le carte in tavola, venire al dunque
pokazati (svoje) kremplje mostrare la propria arroganza, prepotenza
pokazati liste buttare le foglie
pokazati osla, osle fare marameo
pokazati pete, podplate scappare, tagliare la corda
pokazati roge mostrare i denti; opporsi; mostrarsi arduo, difficile
pokazati vrata mostrare la porta, cacciare in malo modo
šport. pokazati na sredino igrišča, na belo točko fischiare la rete, fischiare un rigore
pokazati s prstom na additare, segnare a dito, smascherare qcn.
ti bom že pokazal ti farò vedere io
imeti kaj pokazati essere ricco, benestante, vantare, avere al proprio attivo
ta pisatelj ima kaj pokazati è uno scrittore che ha al proprio attivo varie opere di successo
B) pokázati se (-kážem se) | pokazováti se (-újem se) perf., imperf. refl.
1. mostrarsi, manifestarsi, dipingersi, affiorare:
na obrazu se mu je pokazal strah sul volto gli si dipinse la paura
2. sorgere; delinearsi, apparire:
sonce se je pokazalo na obzorju il sole apparve all'orizzonte
3. presentarsi:
šel se je pokazat dekletovim staršem andò a presentarsi ai genitori della ragazza
4. professarsi:
pokazati se hvaležnega do mostrarsi grato a
5. risultare, rivelarsi:
pokazati se za napačno risultare falso, sbagliato, errato
pokazati se kot koristno riuscire utile
koristnost varovanja okolja se bo pokazala s časom l'utilità della tutela dell'ambiente si rivelerà col tempo
6. farsi vedere, darsi arie, pavoneggiarsi:
hotel se je pokazati pred njo voleva darsi delle arie davanti a lei