Franja

jo pron. f

1. pog. (stvar, ki se ne mara, ne more imenovati):
dobiti jo po glavi ricevere una stangata, essere conciato per le feste
pošteno jo izkupiti riportare gravi ferite; prendersi una batosta
vulg. nastavljati jo darla
srečno, poceni jo odnesti cavarsela a buon mercato
pogoditi, uganiti jo trovare sempre la risposta giusta
urezati jo prendere a suonare
zagosti jo komu giocare un tiro a qcn.
zavoziti jo fallire, sbagliare

2. (z nekaterimi glagoli izraža hojo):
mahati jo andare, camminare
ubrati jo prendere un sentiero, avviarsi verso
(izraža tek, beg):
pobrisati, odkuriti, popihati jo battersela, svignarsela

3. (v nikalnih stavkih krepi predmet)
ni je ženske, ki bi to zmogla nessuna donna sarebbe capace di farlo

4. (v vzkliku)
glej jo navihanko ma guarda la furbacchiona!

just¹ [džʌst] pridevnik (justly prislov)
pravičen (to do)
pravilen, upravičen, zaslužen, utemeljen; korekten, neoporečen, resničen
glasba čist

to be just to s.o. pravično s kom ravnati
it was only just bilo je pošteno in prav
just reward zaslužena nagrada
a just claim utemeljena zahteva
ekonomija just dealings korekten postopek

justice [džʌ́stis] samostalnik
pravičnost (to do)
zakonitost, upravičenost, utemeljenost; pravica; sodišče, sodnik

Court of Justice sodišče, sodnija
High Court of Justice vrhovno sodišče
Lord Chief of Justice vrhovni sodnik
Justice of the Peace mirovni sodnik
to administer justice deliti pravico, soditi
to bring s.o. to justice kaznovati koga, pripeljati koga pred sodnika
to flee from justice bežati pred roko pravice
to complain with justice s pravico se pritožiti
the justice of a claim upravičenost zahteve
to do justice to izkazati komu pravico; dati polno priznanje (tudi hrani, pijači)
to do o.s. justice izkazati se, pokazati, kaj kdo zna
in justice po zakonu, po pravici
in justice to pravici na ljubo
in justice to him če smo pravični do njega
in simple justice kot je pošteno in prav
justice was done pravici je bilo zadoščeno

kápa cap; bonnet; hood

kápe dol! caps off!
ima ga pošteno pod kápo (figurativno) he is drunk
ima ga malo pod kápo he is tipsy (ali fuddled)

kárati to blame, to reprimand; to scold, to berate

kárati zaradi napake to reprimand for a mistake ali a blunder
treba ga je kárati, ker je lagal he must be scolded for lying
biti pošteno karan to get a good scolding (ali a severe reprimand)

kaufen kupiti, regelmäßig: kupovati, nakupovati; jemanden podkupiti (koga); sich jemanden kaufen figurativ pošteno mu jih povedati

knien klečati; sich knien poklekniti; sich in etwas knien pošteno se lotiti (česa)

knock off

1. prehodni glagol
odbiti; prenehati, prekiniti (delo); na hitro kaj napraviti, iz rokava stresti
ekonomija odračunati od cene
ameriško, sleng ubiti koga

2. neprehodni glagol
umakniti se; prenehati z delom
sleng umreti

to knock s.o.'s head off z lahkoto koga premagati
to knock s.o.'s block off pošteno koga premlatiti, strogo kaznovati
to knock off work prekiniti delo
to knock off one's pins osupniti
to knock spots off prekašati

Kopf, der, (-/e/s, Köpfe) glava; bei der Schublade: glavica; beim Leder: čelina; beim Hut: oglavje; einer Gruppe: čelo, vrh; bei Zeitungen: glava, zaglavje; bei Bergen: vrh, vršac; bei Flugzeugen: nos; ein roter/hochroter Kopf ves rdeč/zaripel obraz
an: sich an den Kopf greifen prijeti se za glavo; an den Kopf werfen metati v glavo, figurativ v obraz; an Kopf und Kragen gehen iti za nohte; Kopf an Kopf glava pri glavi, z glavo pri glavi
auf: auf dem Kopf na glavi; auf den Kopf na glavo; auf den Kopf stellen postaviti na glavo; auf den Kopf setzen dati na glavo; auf dem Kopf stehen biti narobe, stati na glavi; auf den Kopf zusagen v obraz povedati; das Geld auf den Kopf hauen razmetavati denar; auf den Kopf fallen pasti na glavo; er ist auf den Kopf gefallen je padel na glavo (ni čisto pri pravi); auf (seinen) Kopf einen Preis setzen razpisati nagrado na (njegovo) glavo; den Nagel auf den Kopf treffen zadeti žebelj na glavo
aus: aus dem Kopf iz glave, na pamet; aus dem Kopf aufsagen na pamet povedati; (sich) aus dem Kopf schlagen izbiti (si) iz glave; nicht aus dem Kopf wollen ne iti (in ne iti) iz glave (ne gre in ne gre ...); sich die Augen aus dem Kopf gucken naprezati oči, napenjati oči
bei: beim Kopf nehmen prijeti za glavo (in poljubiti)
durch: durch den Kopf fahren jemandem prešiniti koga; sich etwas durch den Kopf gehen lassen premisliti, razmisliti; (sich) eine Kugel durch den Kopf jagen ustreliti (se) v glavo
in: in den Kopf v glavo; sich etwas in den Kopf setzen vtepsti si v glavo; das geht mir nicht in den Kopf ne gre mi v glavo; in den Kopf steigen stopiti/udariti v glavo
im: etwas frisch im Kopf haben imeti še dobro/sveže v spominu; im Kopf behalten obdržati v glavi, zapomniti si (kaj); im Kopf rechnen računati na pamet; im Kopf herumgehen hoditi po glavi/ne iti iz glave; nicht ganz richtig im Kopf sein ne biti čisto pri pravi
mit: mit bloßem Kopf razoglav; mit dem Kopf voran z glavo naprej, na glavo; mit dem Kopf durch die Wand z glavo skozi zid; mit dem Kopf gegen die Wand rennen zaletavati se z glavo ob zid; etwas mit seinem Kopf bezahlen plačati z glavo; mit dem Kopf unter dem Arm kommen komaj se privleči
nach: nach (seinem) Kopf gehen biti po (njegovi) glavi
pro: pro Kopf po glavi
über: über den Kopf ziehen potegniti čez glavo; über dem Kopf nad glavo; bis über den Kopf čez glavo/čez ušesa (in Schulden v dolgovih) ; über dem Kopf zusammenbrechen zrušiti se (človeku) nad glavo; über den Kopf laufen funkcionirati preko razuma; über den Kopf wachsen zrasti čez glavo; über jemandes Kopf hin entscheiden odločati preko čigave glave (prezreti koga); eins über den Kopf kriegen dobiti jo po glavi
um: es geht um (deinen) Kopf gre za (tvojo) glavo; um Kopf und Kragen za glavo
von: von Kopf bis Fuß od nog do glave, od glave do peta
vor: wie vor den Kopf geschlagen čisto preč sem (tega res ne razumem); vor den Kopf stoßen užaliti koga
zu: zu Kopfe steigen stopiti v glavo
ein: ein heller Kopf figurativ bistra glava; einen Kopf größer za glavo večji; einen Kopf kleiner/kürzer za glavo manjši; einen Kopf kürzer machen skrajšati za glavo (obglaviti); einen harten Kopf haben imeti trdo glavo, biti trmast; einen heißen Kopf haben imeti vročo glavo/vročino; einen schweren/dicken Kopf haben imeti težko glavo; einen kühlen/klaren Kopf bewahren ohraniti hladno/trezno glavo; einen roten Kopf bekommen zardeti
den: den Kopf schütteln majati z glavo; den Kopf neigen/senken skloniti glavo; den Kopf einziehen potegniti glavo med rame; den Kopf verlieren izgubiti glavo; sich den Kopf einrennen razbiti si glavo; den Kopf verdrehen jemandem figurativ zmešati (koga), zmešati (komu) glavo; den Kopf in den Sand stecken tiščati glavo v pesek; jemandem (ordentlich) den Kopf waschen oprati glavo ( tudi figurativ ); den Kopf abreißen figurativ odgrizniti glavo; jemandem den Kopf zurechtrücken pošteno jih napeti (komu); den Kopf hochtragen visoko nositi glavo; den Kopf oben behalten ne izgubiti poguma, ne dati se; den Kopf hängen lassen povešati/povesiti glavo; den Kopf hinhalten für jemanden odgovarjati namesto koga; den Kopf unter dem Arm tragen biti pobit/utrujen; den Kopf voll haben imeti polno glavo (skrbi); sich den Kopf zerbrechen razbijati si glavo; sich die Köpfe heiß reden strastno diskutirati
der: der Kopf brummt/schwirrt (mir) v glavi mi šumi/brenči; ich weiß nicht, wo mir der Kopf steht ne vem, kje se me glava drži; der Kopf steht (mir) nicht nach ... ni (mi) do ...; seinen Kopf: seinen Kopf durchsetzen uveljavljati svojo voljo; seinen Kopf für sich haben imeti svojo glavo; Kopf hoch! Glavo pokonci!; Kopf und Kragen figurativ verlieren: (izgubiti) glavo; Kopf oder Schrift glava ali cifra
Köpfe: die Köpfe zusammenstecken stakniti glave

lavata f umivanje, pomivanje:
dare una lavata di testa a qcn. pren. koga pošteno okregati

lékcija (-e) f

1. šol. (enota v učbeniku) lezione

2. (inštrukcija) lezione:
dajati lekcije dare lezioni

3. pren. (oster opomin, ukor) lezione, sgridata, punizione:
dati komu pošteno lekcijo impartire a uno una severa lezione
to naj ti bo za lekcijo drugič ciò ti serva di lezione (per un'altra volta)

lester [lɛste] verbe transitif nakladati balast, obtežiti

lester son estomac, se lester l'estomac prenajesti se, pošteno se najesti
avoir les poches bien lestées imeti nabasane žepe

lezione f

1. šol. lekcija, učna ura; učenje, pouk:
una lezione di greco učna ura grščine

2. predavanje:
inaugurare l'anno accademico con una lezione su Dante začeti študijsko leto s predavanjem o Danteju

3. pren. opomin, graja, ukor, lekcija:
impartire una severa lezione a qcn. koga pošteno ošteti
ti ha dato una lezione di buona creanza dal ti je lekcijo iz olike

4. različica besedila

libación ženski spol pitna daritev; srebanje, srkanje

hacer libaciónes pošteno ga srkati

lībra -ae, f (iz *līthrā, od tod izpos. gr. sicilsko λίτρα)

1. tehtnica, vesa, in sicer dvoposodična, bilanx; (enoposodična je v lat. statēra): virtutis … amplitudinem quasi in altera librae lance ponere Ci., quaero, quam vim habeat libra illa Critolai, qui cum in alteram lancem animi bona imponat, in alteram corporis et externa, … putet … Ci., ad libram dirigere opus Ambr. (o gospodinji, ki prede). Pomni jur. t.t. librā et aere ali per aes et libram = s pravilnim nakupom, pravilno, pošteno (tj. držeč se pravnih postopkov in oblik, uveljavljenih pri prenosu lastninskih pravic). Ker so sprva kupno ceno odtehtavali, se je pri prenosu lastninskih pravic z nakupom, podaritvijo ali oporoko ohranil poseben običaj navideznega nakupa: vpričo najmanj petih prič in moža, ki je držal medeno tehtnico (libripens), je pravi ali navidezni kupec prijel svoj nakup z roko (mancipatio) in udaril z bakrenim novcem (aes) ob skledico tehtnice z besedami „hunc ego servum ex iure Quiritium meum esse aio isque mihi emptus est hoc aere aeneāque librā“, nato je prodajalcu izročil novec kot navidezno kupno ceno: Gell., Inst., Iustiniani, librā et aere liberatum emittit L. da osvobojencu (= iz rok prvega upnika osvobojenemu) prostost po redni podaritvi, quod quis librā mercatus et aere est H. s pravilnim nakupom, meque tuum (esse) librā norit et aere minus O. tudi brez pravilne lastninske pridobitve; od tod: testamentum facere sine librā atque tabulis Ci. ne držeč se običajne zakonite oblike (ustaljenega zakonskega postopka). Pesn. pren. tehtnica: scis etenim iustum geminā suspendere lance ancipitis librae Pers., animi cunctantis libra Cl.

2. vodna tehtnica, stavna mera, libéla, grebljica, starejše „livel“, „nivel“, „vodoravnostna vesa“, „ravnulja“: aquaria Vitr., in quibus (navibus) ad libram fecerat turres C. po vodni tehtnici = v isti višini (da se ohrani ravnotežje); meton. ravnovesje, ravnotežje: calamus … , cui … contra flatus quoque pervicax libra Plin.

3. metaf. Lībra Tehtnica, ozvezdje v živalskem krogu; sonce vanj vstopi ob jesenskem enakonočju: Sen. ph., Plin., Libra die (= diei) somnique pares ubi fecerit horas V., seu Libra seu me Scorpios adspicit H., pendula caelestis Libra movebat aquas O.

4. meton. (v zvezi z abl. subst. pondō in brez njega) tehtano = rim. funt (= as = 12 unciae = 0,327 kg): as erat librae pondus Varr., libram pondo aeris valere Varr., dictator coronam auream libram pondo … in Capitolio Iovi donum posuit L., mulli binas libras ponderis raro exsuperant Plin., corona aurea librarum quinque Suet.; kot tekočinska mera: populo … totidem (= denas) olei libras … viritim divisit Suet.

lie^*4 [lai] neprehodni glagol
ležati, počivati; nahajati se, biti v; težiti, ležati (on na duši, v želodcu)
peljati (pot)
pravno biti dopusten, biti dovoljen, priti v poštev
arhaično prenočiti, prespati
lov ne vzleteti (ptice)
vojska & navtika stati, ležati (čete, ladje)

to lie around (ali about) valjati se naokoli (stvari)
to lie asleep spati
to lie in ambush (ali wait) ležati v zasedi
to lie close skrivati se
to lie hid pritajiti se, skriti se
to lie dead ležati mrtev
to lie dying umirati
sleng to lie doggo negibno ležati, pritajiti se
to lie in ruins biti v ruševinah
to lie sick ležati bolan
it lies at his door za to je on odgovoren
the responsibility lies on you odgovornost nosiš ti
the mistake lies here napaka je tukaj
to find out how the land lies videti od kod veter piha
as far as in me lies po svojih najboljših močeh, kolikor le morem
to lie on s.o.'s hands ležati pri kom brez koristi (nerabljeno, neprodano)
to lie idle biti neizkoriščen, mirovati (zemlja, stroj), lenuhariti
to lie in prison biti zaprt
to lie in the lap of the God biti v božjih rokah
it lies in a nutshell to je na dlani
to lie open to biti čemu izpostavljen
to lie heavy (up)on težiti (krivda)
to lie out of one's money biti ogoljufan za plačilo
vojska to lie perdu ležati v skriti izvidniški točki
to lie at the root of imeti korenine v
to let sleeping dogs lie ne dregati v sršenje gnezdo
to lie in state ležati na javnem mrtvaškem odru
to lie through peljati skozi (pot)
to lie under a charge biti obdolžen
to lie under a mistake motiti se
to lie under the necessity biti prisiljen
to lie under an obligation imeti dolžnost
to lie under a sentence of death biti na smrt obsojen
to lie under suspicion biti osumljen
it lies with you to do it na tebi je, da to storiš
his talents do not lie that way za to nima sposobnosti
to lie waste biti neobdelan (zemlja)
here lies tukaj počiva
pravno the appeal lies to the Supreme Court dopusten je priziv na vrhovno sodišče
pravno to lie on s.o. biti komu obvezan
his greatness lies in his courage njegova veličina je v njegovem pogumu
he knows where his interest lies on ve kje bo imel korist
to lie in s.o.'s way biti komu pri roki; biti komu na poti
to lie to the oars pošteno veslati
you will lie on the bed you have made kakor si boš postlal, tako boš ležal

limpio čist, snažen, brezmadežen, čeden; neprisiljen; brez drevja

limpio de manos nepodkupljiv, pošten
verdad pura y limpia čista resnica
estar limpio nobene besede (o tem) ne vedeti
en limpio neto (znesek)
copia en limpio čistopis
acabar a bocado limpio spopasti se
acabar a trastazo limpio do pretepa priti, v pretep se sprevreči
poner (sacar) en limpio na čisto (pre)pisati; jasno dokazati
quedar limpio ves denar zaigrati
queda en limpio que jasno je, da
sacar en limpio spoznati, jasno (u)videti; slediti (de iz)
jugar limpio pošteno igrati

lindo lep, čeden, zal, ličen

de lo lindo izvrsten, sijajen; primeren
sudar de lo lindo pošteno se znojiti
¡qué lindo! kako lepo!; to je (pa) posrečeno!
Don Lindo gizdalin

losmachen (sich se) (lockern) zrahljati; (abtrennen) odvezati, ločiti; ([freimachen] frei machen) sprostiti; sich aus einer Umarmung losmachen iztrgati se (objemu); einen losmachen pošteno se poveseliti

lūdificō -āre -āvī -ātum (lūdus in facere) koga za bebca (norca) imeti, trapati, za nos voditi, dražiti, nagajati komu, (po)norčevati se iz koga, šegav biti s kom, do koga, pošaliti se s kom, (pre)varati koga; klas. redko: erum qui ludificas dietis delirantibus Pl., belli modo modo pacis mora consulem ludificare (po drugih ludificari) S.; abs.: si latitare ac diutius ludificare videatur Ci.; šalj.: quoius ego hodie ludificabo (po drugih ludificabor) corium … probe Pl. ki mu bom danes kožo dodobra prestrojil, ki ga bom danes pošteno nabil (prebunkal); v pass.: quoniam me ibi video ludificarier (= ludificari) Pl., ut ludificatust Pl., ut puerorum aetas inprovida ludificetur Lucr., ludificati incerto proelio S. — Pogosto dep. ludificor -ārī -ātus sum: hostem omnibus artibus belli l. L., irritum fessumque Romanum impune l. T., aliena mala l. Plin. iun.; abs.: aperte ludificari et calumniari sciens Ci., occ.

1. (devico) iz objestnosti nadlegovati, (o)skruniti, posiliti: actumst, siquidem tu me hic etiam, nebulo, ludificabere Ter.

2. z zvijačami in spletkami obrezuspešiti, preprečiti (preprečevati), spodnesti (spodnašati): qui ludificati priorem locationem erant L., l. ea, quae hostes agerent L., vim Hannibalis cunctationibus pugnae l. Val. Max., rostra fugā l. Fl. izogniti se (sovražni) ladji z obratom.