Franja

кропотун m počasne, pedanten, toda počasen delavec

трусца f počasen dir

accommodation [əkɔmədéišən] samostalnik
prilagoditev; poravnava; ugoditev; sprava; nastanitev, prenočišče; posojilo
množina prostori

to have good accommodation udobno stanovati
navtika accommodation ladder vzdižne stopnice, spust
terms of accommodation sporazum
ameriško accommodation train lokalni, mešani počasen vlak

botijo moški spol hladilen vrč; vrč za vodo; debel otrok

tren botijo počasen (mešani) vlak

citus 3 (adj. pt. pf. glag. ciēre) pognan, pospešen, od tod nagel, hiter, uren. Prvotni deležniški značaj se kaže v zvezah z abl.: naves citae remis T. poganjane = hitre, citus equo Numida T., potem v predik. zvezah, kjer uporabljamo v sl. adv. hitro, urno: equites parent citi Pl., citi ad aedes venimus Circae Naev. fr., citi solvite vela V. hitro odvežite jadra, citus haec subscribe libello H., cita mors venit H., si citi advenissent T. Čisto adj.: citus modo, modo tardus incessus S. zdaj hiter, zdaj počasen, citae horae O. kratke urice, cito pede labitur aetas O., iambus pes citus H., classe citā reparavit oras H. (ker je bila Kleopatra na begu), c. quadrigae V., eques c. L. hitri sel na konju, kurir, cito sermone homo T. ne v zadregi za odgovor; occ. o hitrem marširanju vojaških čet: citum agmen L., Cu., T. s pospešeno hojo, v hitrem pohodu (se pomikajoč), citi equites, citae legiones Cu., prim.: viā citā regionem transgressus L. K temu adv. abl. sg. neutr. citŏ (skrajšano nam. citō), komp. citius, superl. citissimē

1. naglo, hitro, urno, ročno: quae lege vel cito absolvi vel tarde condemnari licebat Ci., cito discere Ci., nec terras citius passibus peragrari potuisse, quam tuis victoriis lustratae sunt Ci., inde se citissime recipere consueverant C., dicto citius V., H., L. hitreje, kakor se da reči, citius quam dixi Ci., serius aut citius O. prej ali slej.

2. pren. komp. prej, lažje: tempus, hercule, te citius quam oratio deficiet Ci., quod ni esset patefactum paullo citius, quam vellem Ci.; poseb.: citius dixerim iactasse se aliquos Ci., citius diceres, quam... L.

corto kratek, majhen, nepomemben, nezadosten, pičel; omejen, preprost; plašen, boječ; skop(uški)

corto de alcances (ali genio) duševno omejen, topoglav
corto de manos počasen pri delu
corto de medios v denarni stiski
corto de vista kratkoviden
con corta diferencia več ali manj
de corta estatura majhne postave
desde muy corta edad od prve mladosti
por mi corta suerte na mojo nesrečo
corta pala, corto sastre (fig) ki ničesar ne razume

easy¹ [í:zi] pridevnik (easily prislov)
lahek, lahkoten; zlóžen; udoben; miren, popustljiv, brezskrben, lahkomiseln; gladko tekoč; premožen

easy of access lahko dostopen
easy of belief lahkoveren
easy does it! le počasi, nikamor se ne mudi!
as easy as damm it, ameriško as easy as falling off a log otročje lahko
in easy circumstances v ugodnih razmerah
sleng on easy street v dobrih razmerah
to make easy pomiriti
an easy market tržišče, na katerem ni povpraševanja
a lady of easy virtue pocestnica, lahkoživka
under easy sail počasen
on easy terms pod ugodnimi plačilnimi pogoji
sleng easy on the eye prijeten, čeden na pogled
an easy man popustljiv, prilagodljiv človek
sleng easy meat ne preveč nevaren nasprotnik; lahek posel

être*² [ɛtr] verbe intransitif biti; obstajati, eksistirati; nahajati se; stati, sedeti, ležati; znašati (cena)

être ou ne pas être biti ali ne biti
être bien, mal avec quelqu'un dobro, slabo se s kom razumeti
c'est cela, c'est ça tako je, res je
soit! prav! naj bo! zaradi mene!
ainsi soit-il! (religion) tako bodi! amen!
il a été à Rome (familier) šel je v Rim
j'ai été les voir šel sem jih obiskat, obiskal sem jih
ce n'est pas que ... ne morda, da ...
il est des hommes qui ... so ljudje, ki ...
à l'heure qu'il est ob tej uri
il est 10 heures ura je deset
je suis mieux (na) bolje mi gre
il n'est que de ... treba je le, najbolje je, da ...
quel jour sommes-nous? kateri dan imamo danes?
n'est-ce pas? kajne?
toujours est-il que ... vsekakor pa je gotovo, da ...
c'est moi qui vous ai dit cela jaz sem vam to rekel
Elle n'est pas venue? - C'est qu'elle est malade. Ali ni prišla? Bolna je (= ker je bolna).
ce n'est pas qu'il soit paresseux, mais il est lent ni len (ne da bi bil len), toda počasen je
à:
vous êtes à blâmer vi ste graje vredni, vaša krivda je
être à son travail biti pri delu, čisto se posvetiti delu
le temps est à la pluie na dež kaže
tout est à refaire vse je treba znova začeti
ce livre est à moi ta knjiga je moja
je suis à vous na voljo sem vam
c'est à moi de décider jaz moram odločiti
c'est à prendre ou à laisser (figuré) treba se je odločiti za da ali ne
on est à se demander treba se je vprašati
cela est encore à faire to je treba še narediti
c'est à qui le flattera laskajo se mu kot za stavo
après:
être après quelque chose (familier) zelo si česa želeti, hlepeti po čem
être après quelqu'un (familier) koga na piko vzeti, šikanirati koga, ne pustiti koga pri miru
de:
être de spadati k, izvirati, izhajati iz
être de la fête udeležiti se slavnosti
être d'un parti pripadati neki stranki, biti član stranke
il est de Nice on je iz Nice
il est de notre parti on je na naši strani, on pripada nam, on je eden naših
cela n'est pas de jeu (familier) to je proti pravilom igre, to ne velja
être de l'avis que ... biti mnenja, da ...
comme si de rien n'était kot da se ni nič zgodilo
en:
en être biti zraven, spadati zraven, udeležiti se
en être pour son argent biti ob svoj denar, zastonj izdati svoj denar
en être pour sa peine zaman se truditi, se napenjati
je ne sais plus où j'en suis ne vem več, pri čem sem; ne vem, kje se me glava drži
où en êtes-vous? kako daleč ste?
je n'en suis pas encore là nisem še tako daleč
j'en suis là to je z menoj primer
il n'en est rien to (nikakor) ni tako
il en est ainsi to je takó, tako je (pač)
pour:
être pour quelque chose biti, nastopiti, glasovati za kaj
être pour faire quelque chose nameravati, takoj kaj storiti
je ne suis pour rien dans cette affaire nimam interesa za to stvar, nimam nobenega posla s to stvarjo, ne morem nič za to stvar
il est pour moi on je (drži) z menoj
tu as été pour beaucoup dans son départ ti si precéj odgovoren za njegov odhod
sans:
vous n'êtes pas sans savoir vedeti morate, gotovo veste
être sans le sou prebite pare ne imeti
y:
y être biti doma, spreje(ma)ti (pour quelqu'un koga)
je n'y suis pour personne za nikogar nisem doma
y être pour quelque chose biti zapleten v kaj
vous n'y êtes pas (familier) ne razumete, kaj mislim
j'y suis razumel sem, že vem, razumem
vous y êtes tako je, zadeli ste, uganili ste
ça y est (familier) tako, pa je narejeno! gotovo!; na! sedaj pa imamo!

gentle¹ [džéntl] pridevnik
vljuden, uglajen; blag, mil, nežen; krotek, ljubezniv; plemenit, imeniten

gentle pace počasen korak
the gentle sex ženski spol, ženske
gentle art (ali craft) ribolov
gentle traffic tihotapstvo
gentle reader spoštovani bralec
of gentle birth (ali blood) plemenitega rodu

gotta f

1. med. protin

2.
aver la gotta alle mani pren. biti počasen pri plačevanju

gurdus 3 (prim. gr. βραδύς počasen, len) neumen, bebast: LAB. AP. GELL., Q.

hang^*2 [hæŋ]

1. prehodni glagol
obesiti, obešati; pobesiti, pobešati (glavo); obesiti (sliko), nalepiti (tapete)

2. neprehodni glagol
viseti, biti obešen, obesiti se; nagniti se, lebdeti; obotavljati se (tudi žoga pri športu)
ameriško, pravno ovirati porotnike pri odločitvi

hang it (all)! naj gre k vragu!
hang you! da bi te vrag pocitral!
I'll be hanged first! prej se dam obesiti!
I'll be hanged if vrag naj me vzame, če
well, I'm hanged! kaj takega!, vrag naj me pocitra!
ameriško it was a hung jury porotniki se niso mogli zediniti o krivdi
to hang between life and death viseti med življenjem in smrtjo
to hang by a hair (ali rope, single thread) figurativno viseti na nitki
to hang in the balance biti dvomljivo
to hang in doubt biti negotov, kolebati
to hang fire prepozno (se) sprožiti (puška); figurativno biti počasen, neodločen, omahovati, obotavljati se
to hang one's head pobesiti glavo
to hang o.s. obesiti se
to hang a leg vleči nogo
to let things go hang pustiti, da gre vse k vragu; pustiti stvari pri miru
to hang a room with paper nalepiti v sobi tapete
sleep hangs on my eyelids veke so mi težke, oči mi lezejo skupaj
time hangs heavy on my hands ne vem, kaj naj počnem s časom, predolgo mi traja, vleče se

kásen tardif, avancé

v kasnem poletju vers la fin de l'été
kasni srednji vek le moyen âge finissant, la fin du moyen âge
kasnejši postérieur; (počasen) lent
kasno tard
najkasneje au plus tard
prekasno trop tard
kasno je il est (ali se fait) tard, l'heure est avancée
bolje kasno kot nikoli mieux vaut tard que jamais

march² [ma:č] samostalnik
vojska hod, pohod, korakanje, marš
glasba koračnica
figurativno napredek, napredovanje, tok (časa)

glasba dead march posmrtna koračnica
forced march pospešen marš
vojska a line (ali route) of march maršruta
slow (quick, double-quick) march počasen (hiter, zelo hiter) vojaški korak
to steal (ali gain) a march on s.o. prehiteti koga
march past mimohod, defile
on the march na pohodu
vojska quick march! naprej marš!
vojska march at ease! z navadnim korakom!

márš (pohod) march; route march

počasen (hiter, zelo hiter, pospešeni) márš slow (quick, doublequick, forced) march
naprej márš! forward, march!
márš, ven! be off with you!

nevtrón fizika neutron moški spol

počasen nevtron neutron lent (ali thermique)

obírati coger

obirati grozdje vendimiar
obirati kosti roer los huesos
obirati koga (fig) difamiar (calumniar, denigrar) a alg
obirati se (biti počasen) roncear

plazeč [é] (-a, -e) kriechend; (počasen) schleichend; Kriechender … (plazeča sretena Kriechende Nelkenwurz)

polž¹ [ou̯] moški spol (-a …) živalstvo, zoologija die Schnecke; kopenski Landschnecke; vodni Wasserschnecke; roparski Raubschnecke; pljučar Lungenschnecke, predškrgar der Vorderkiemer, zaškrgar der Hinterkiemer
vrtni polž Schnirkelschnecke
veliki vrtni polž Gartenschnecke, Weinbergschnecke (hrapavi Gesprenkelte)
mali vrtni polž Bänderschnecke
gozdni polž Hainschnecke
čepičar Angulus: die Häubchenschnecke
drevesni polž Baumschnecke
golač Nacktschnecke
grmovni polž Buschschnecke
kapičar Calyptraea: Mützenschnecke
klobučar Capulus: Hutschnecke
splavar Veilchenschnecke
|
agronomija in vrtnarstvo od polžev objedena mesta der Schneckenfraß
počasen kot polž schneckenhaft

pólž zoologija snail; (brez hišice) slug

kot pólž, pólžu podoben snaillike
po pólževo at a snail's pace
počasen kot pólž snail-paced
poln pólžev infested with slugs (ali snails)
gojišče pólžev place where snails are bred, snailery
hoditi kot pólž, po pólževo to walk at snail's pace