Franja

Linus (ali Linos) -ī, m (Λίνος; fen. ailanu = gr. αἴλινον = lat. aelinon [prim. et Linon in silvis idem pater „aelinon!“ altis dicitur invita concinuisse lyra O. (Amor. 3, 9, 23)] = „gorje nam“, tožba v Adonijevem (Adonisovem) bogočastju, od tod λίνος = žalostinka, Λίνος [= Ἄδωνις] oseba v grški mitologiji, povzeta po feničanskem Tamu [Thamus]) Línos. Po starejši bajki sin Apolona in muze Uranije, ki se je s svojim očetom spustil v tekmovalni boj, v katerem je bil ubit: Hyg., Mart. Po argivski bajki je sin Apolona in Psamate (Ψαμάϑη), hčere argivskega kralja Krotopa. Mati je v strahu pred svojim očetom Lina izročila ovčjemu pastirju, ki ga je skrivaj vzgojil med ovčjo čredo. Ko je odrastel, so ga raztrgali psi (pasji dnevi!), zaradi česar je poslal Apolon nad argivsko pokrajino pošast Pojno (Ποινή kazen, kuga), ki je materam ugrabljala otroke. V spomin na to so v Argih častili Lina (pooseb. pomlad) okoli pasjih dni s sprevodom in z žalostinko ter ob tej priložnosti pobijali pse (Sirius!): Stat. Po tebanski bajki je Linos sin Apolona in muze Terpsihore, izvrsten pevec in glasbenik, učitelj Orfeja in Herkula; slednji ga je ubil s kitaro, ker se je Linos rogal njegovemu slabemu igranju: V., O., Pr., Mart. — Apel. Línos = učitelj, ki ga trpinči njegov učenec: fiam, ut ego opinor, Hercules, tu autem Linus Pl.

ljudsk|i (-a, -o) volkstümlich; (v lasti ljudstva) volkseigen; (popularen, splošno znan) populär, volksnah; (povezan z ljudstvom) volksverbunden; Volks- (blagor das Volkswohl, pevec der Volkssänger, ples der Volkstanz, šport der Volkssport, zborovanje die Volksversammlung, pesem das Volkslied, delnica die Volksaktie, etimologija die Volksetymologie, fronta die Volksfront, glasba die Volksmusik, milica die Volksmiliz, modrost die Volksweisheit, pravljica das Volksmärchen, pripovedka die Volkserzählung, veselica das Volksfest, zdravilstvo die Volksmedizin, pesništvo die Volkspoesie, die Volksdichtung, predstavniško telo die Volksvertretung, verovanje der Volksglaube, zborovanje die Volksversammlung, zdravilo das Volksheilmittel, glasovanje die Volksabstimmung, štetje die Volkszählung)

lūsor -ōris, m (lūdere)

1. igralec, igrač: non cessat perdere lusor (sc. aleae), studiosissimus aleae l. Aur., l. bonus Sen. ph. dober nogometaš.

2. metaf.
a) šaljivec: tenerorum l. amorum O. igrivi pevec nežnih ljubezenskih pesmi.
b) oponašalec, rogalec, dražljivec, nagajivec: te ut deludam contra lusorem meum Pl.

maître, sse [mɛtrə, mɛtrɛs] adjectif glavni, bistven; imeniten, sijajen; masculin, féminin gospodar, -ica, gospodinja, gospa; mojster; učitelj, -ica; gospod (pred imenom odvetnika, notarja); naslov za eminentnega profesorja, pisatelja, umetnika

Monsieur et cher Maître velespoštovani gospod; féminin, figuré metresa, priležnica, ljubica, vieilli zaročenka
en maître mojstrsko
sans maître brez gospodarja
de main de maître z mojstrsko roko, neprekosljivo
Maître (krajšava M^e)
X., avocate à la cour gospa X., sodna odvetnica
maître d'armes učitelj mečevanja
maître(-)autel masculin glavni oltar
maître de ballet baletni mojster
maître, maîtresse de chant, de danse, de langues, de musique, de sport učitelj, -ica (profesor, -ica) petja, plesa, jezikov, glasbe, športni učitelj
maître chanteur (histoire, musique) mojstrski pevec
maître de chapelle vodja cerkvenega zbora
maître de conférences docent
maître, maîtresse d'école učitelj, -ica osnovne šole
maître d'étude, d'internat študijski vodja, prefekt
maître de forges fužinar
maître fripon velik lopov, slepar
maître garçon višji plačilni natakar
maître homme (familier) sijajen dečko
maîtresse femme energična ženska
maître nageur plavalni mojster
grand maître (prostozidarski) veliki mojster
idée féminin maîtresse glavna misel
pénurie féminin des maîtres pomanjkanje učiteljev
qualité féminin maîtresse glavna lastnost, kvaliteta
être maître de quelque chose biti gospodar česa, obvladati kaj
être le maître biti gospodar (svojih odločitev)
être maître de faire quelque chose moči kaj napraviti
être son maître biti sam svoj gospod(ar), biti neodvisen
être maître chez soi biti gospodar v hiši
être maître de soi obvladati samega sebe
passer maître postati mojster, zelo spreten
se rendre maître zagospodovati (de nad); prevzeti vodstvo, obvladati
rester maître de la situation ostati gospodar položaja
il a trouvé son maître (figuré) našel ga je, ki mu je kos
apprenti n'est pas maître (proverbe) nihče ni učen padel z nebes
nul ne peut servir deux maîtres nihče ne more služiti dvema gospodarjema
tel maître, tel valet (proverbe) kakršen gospodar, takšen sluga

makedonski pridevnik
1. (o Severni Makedoniji in Makedoncih) ▸ macedónPovezane iztočnice: makedonski denar

2. v zgodovinskem kontekstu (o antičnem grškem kraljestvu) ▸ makedón

master¹ [má:stə] samostalnik
gospodar; predstojnik, delodajalec; lastnik (hiše, psa itd.); mojster (obrtnik in umetnik); kapitan trgovske ladje
(tudi britanska angleščina) učitelj, profesor
britanska angleščina rektor, ravnatelj (v nekih kolegijih)
umetnost mojster, umetnina (starejšega mojstra)
univerza magister; gospodič (nagovor za fante višjih slojev do 16. leta)
britanska angleščina vodja, čuvar (v naslovih na angleškem dvoru)
pravno glavni sodni zapisnikar, glavni arhivar na soditču; matrica gramofonske plošče

the Master Kristus
to be master of s.th. obvladati kaj
to be one's own master biti svoj gospodar, biti neodvisen
to be master of one's time razpolagati s svojim časom
to be master of o.s. obvladati se
like master like man kakršen gospodar, tak sluga
master and man gospodar in delavec (sluga)
to make o.s. master of s.th. polastiti se česa, obvladati kaj
Master of Arts magister filozofije
Master of Science magister naravoznanstva
Master of Ceremonies šef ceremoniala
Master of (the) Hounds vodja lova
Master of the Horse dvorni konjar
zgodovina Master of the Revels vodja dvorne svečanosti
master mariner kapitan trgovske ladje
ameriško, ekonomija master agreement okvirna tarifa
glasba master chord prevladujoč trozvok
master copy originalni izvod (dokumenta, filma, plošče), avtorski izvod (literarnega dela)
tehnično master pattern vzorčni model
zgodovina master singer mojster pevec (nemški pesniki 14: 16. stol.)
master tooth podočnik (zob)
master touch mojstrstvo; uglajenost, zadnja ugladitev, izpiljenje (npr. teksta)
tehnično master wheel glavno pogonsko kolo

menjavati kot gate frazem
neformalno (pogosto menjavati) ▸ cserélgeti mint a gatyáját
Če pevec menjava punce kot gate, jih bo hotel tudi deček, ki ga občuduje. ▸ Ha az énekes úgy cserélgeti a csajokat mint a gatyáit, akkor az őt csodáló srác is így tesz majd.

mojst|er [ó] moški spol (-ra …) der Meister (tudi figurativno), Handwerksmeister, ki ima vajence: Lehrmeister; prostozidarske lože: der Logenmeister
mojster jezika der Sprachkünstler
mojster pevec der Meistersinger, Meistersänger
mojster skaza der Pfuscher, Patzer, Stümper
mojster za vse der Tausendkünstler
domači mojster der Heimwerker
kuharski mojster Küchenmeister, der Kochkünstler, der Meisterkoch
orgelski mojster der Orgelbauer
-meister (baletni Ballettmeister, cehovski Innungsmeister, Zunftmeister, frizerski [Friseurmeister] Frisörmeister, koncertni Konzertmeister, kopališčni Bademeister, kovaški Schmiedemeister, krojaški Schneidermeister, krznarski Kürschnermeister, mizarski Tischlermeister, odrski Bühnenmeister, pekovski Bäckermeister, pleskarski Malermeister, sedlarski Sattlermeister, slaščičarski Konditormeister, rudarstvo strelni Schießmeister, strojarski Gerbermeister, tkalski Webmeister, tonski Tonmeister, urarski Uhrmachermeister, vrtnarski Gartenmeister, Gartenbaumeister, Gärtnermeister, zidarski Maurermeister)
šport šahovski mojster der Schachmeister, ženska: die Schachmeisterin
mojstri pevci zgodovina der Meistergesang, Meistersang
figurativno vaja dela mojstra Übung macht den Meister
po delu se mojster pozna das Werk lobt den Meister

mójstrski masterly

mójstrsko delo masterpiece
mójstrski izpit examination for the award of a master's degree
mójstrski pevec, pevka first-rate singer
mójstrska poteza masterstroke
mójstrski strel best shot

odlíčen (-čna -o) adj.

1. eccellente, perfetto; squisito; extra; scelto; pregiato; prelibato:
odličen kuhar un cuoco eccellente
odlična hrana cibo squisito, prelibato

2. ottimo, abbondante:
odlična kupčija ottimo affare

3. magnifico; bellissimo

4. rinomato; garbato; di riguardo, buono:
odlična vina vini rinomati
mož odličnega vedenja un signore garbatissimo
soba za odlične goste stanza per ospiti di riguardo
dekle iz odlične družine una ragazza di buona famiglia

5. šol. lodevole (voto)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ekst., šalj. odličen pevec ugola d'oro
šport. odlična tekma partitona
ekst. odlično vino nettare

ópera ženski spol opera

ópera bufa šaljiva opera
ópera cómica komična opera
cantante de ópera (m/f) operni(a) pevec, pevka

óperen opera; operatic

óperno besedilo libretto
óperna glasba operatic music
óperno gledališče opera house
óperno kukalo opera glass (ali opera glasses pl)
óperni pevec opera singer, operatic singer
óperna pevka opera singer (ali songstress)
óperna loža opera box
óperna predstava operatic performance
óperna sezona season of opera, opera season

óperen d'opéra; lyrique

operna arija (grand) air moški spol d'opéra
operno besedilo livret moški spol d'opéra
operna hiša Opéra moški spol, théâtre moški spol lyrique
operno kukalo jumelles ženski spol množine (de théâtre), lorgnette ženski spol (de spectacle)
operni pevec chanteur moški spol d'opéra
operna pevka chanteuse ženski spol d'opéra, cantatrice ženski spol (d'opéra)
operni ples bal moški spol de l'Opéra
operni zbor, ansambel troupe ženski spol de l'Opéra

óperen (-rna -o) adj. di, dell'opera; lirico; operistico:
operni libreto libretto d'opera
operni ansambel complesso operistico
operni pevec cantante d'opera, lirico

óperen de ópera

operna arija (glasba) aria f (música f) de ópera
operno besedilo libreto m (de la ópera)
operna hiša (teatro m de) la Opera
operen kukalo gemelos m pl de teatro
operni pevec, operna pevka cantante m/f de ópera

opereta ženski spol opereta

opereta vienesa dunajska opereta
cantante de opereta (m/f) operetni(a) pevec, -vka

operetn|i [é] (-a, -o) Operetten- (film der Operettenfilm, pevec der Operettensänger, država der Operettenstaat, glasba die Operettenmusik, melodija die Operettenmelodie, gledališče das Operettentheater)

opern|i [ó] (-a, -o) opernhaft; Opern- (koncert das Opernkonzert, libreto das Opernlibretto, pevec der Opernsänger, ples der Opernball, arija die Opernarie, glasba die Opernmusik, hiša das Opernhaus, melodija die Opernmelodie, pevka die Opernsängerin, predstava die Opernaufführung, gledališče das Operntheater)

Ōrphe͡us -eī in -eos, acc. -eum in -ea, m (Ὀρφεύς) Órfej,

1. sin Apolona in Kaliope, Evridikin soprog, mitološki pevec: Ci., Iust., O., V., H., Pr., Sen. ph. idr. Pesniki sklanjajo to ime po gr. sklanjatvi: gen. Orpheos, dat. Orphei ali Orphī (V.), acc. Orphea, voc. Orphe͡u (O., V.); poleg tega v prozi po analogiji: Orphĕus -ĕī -ĕō -ĕum -ĕō. Od tod adj. Orphēus 3 (Ὀρφεῖος) Órfejev, órfejski: vox O., lyra Pr. = Orphicus 3 (Ὀρφικός) carmen Ci. = Orphëicus 3: versūs Macr.; subst. Orphaicī -ōrum, m (Ὀρφαϊκοί) órfejevci, Órfejevi privrženci, órfiki: Macr.

2. Ciceronov suženj: Ci. ep.

3. Hortenzijev suženj: Varr.

pévček (-čka) m dem. od pevec giovane cantore