Franja

genio moški spol genij, duh; duh zaščitnik; značaj, temperament, živahnost, ognjevitost

genio tutelar duh zaščitnik
genio vivo (alegre) živahen temperament
corto de genio duševno omejen
mal genio slaba volja; togota
tener mal genio togoten, razdražljiv biti
tener genio (para) imeti dar (za)
genio y figura, hasta la sepultura značaja ne spremeniš

Grenze, die, (-, -n) meja (grüne zelena, offene odprta), (Schranke) notranja meja; eine Grenze ziehen potegniti mejo; Grenzen haben imeti meje; sich in Grenzen halten biti znosen/omejen; X hält sich in Grenze ni pretiranega Xa; keine Grenzen kennen : ne imeti meja; Dummheit kennt keine Grenzen neumnost nima meja

hinausgehen^* iti ven; hinausgehen über figurativ presegati, ne biti omejen na; hinausgehen auf gledati na, figurativ stremeti k

jeton [žətɔ̃] masculin žeton, igralna plačilna znamka (iz kovine, slonove kosti, itd.); populaire udarec

faux jeton (figuré) hinavec, ki mu ni zaupati
vieux jeton omejen, bedast star človek
(populaire) avoir les jetons bati se
jeton de présence denarni znesek za člane upravnih odborov, akademij, itd., ki se udeleže seje: pluriel sejnina, dnevnica

kredít crédito m

dolgoročni (kratkoročni) kredit crédito a largo (corto) plazo
(ne)omejen kredit crédito (i)limitado
dodaten (nepokrit) kredit crédito suplementario (descubierto)
kredit iz javnih sredstev crédito público
neizterljiv kredit crédito incobrable
odprt, blanko kredit crédito abierto
odobritev (odprtje, omejitev) kredita concesión f (apertura f, restricción f) de (un) crédito
dobiti, imeti kredit obtener, tener crédito
odobriti kredit conceder (ali otorgar) un crédito
odobriti komu kredit do višine od ... conceder (ali abrir) un crédito a favor de alg hasta el límite de...
izgubiti kredit haber perdido el crédito
odpreti kredit abrir un crédito
prekoračiti kredit exceder el límite de un crédito
kupiti, prodati na kredit comprar, vender a crédito
zateči se h kreditu, poseči po kreditu recurrir a un crédito

luz (množina: luces) ženski spol luč, svetloba; svetilka; sijaj, blesk; žarenje, izžarevanje; pamet, razum; pojasnilo

luz de Bengala bengalični ogenj
la luz del dia dnevna svetloba
con luz diurna pri dnevni luči
luz eléctrica električna luč; obločnica
luz de magnesia magnezijeva luč
luz relámpago (fot) bliščica
gusano de luz kresnica
media luz somrak
rayo de luz svetlobni žarek
a primera luz, a las primeras luces pri prvem dnevnem svitu
el siglo de las luces moderna doba
apagar la luz ugasniti luč
dar luz osvetliti; prosvetliti
dar a luz roditi, na svetlo dati, izdati (knjigo)
dar (encender la) luz prižgati; vključiti
no dar luz izjaloviti se
hacer luz en pojasniti
sacar a luz na svetlo prinesti, izdati (knjigo)
salir a luz iziti (knjiga)
ver la luz na svetlo priti, iziti (knjiga)
luces pl talent, nadarjenost, znanje
hombre de pocas (cortas) luces duševno omejen človek
honrado a todas luces zelo pošten, pravičen
traje de luces torerovska obleka
a todas luces povsod; za vse primere; v vsakem oziru
entre dos luces v somraku; vinjen, v »rožicah«

mollera ženski spol glava, pamet

cerrado de mollera duševno omejen
duro de mollera trmast, svojeglav

nerazgledan [è,é] (-a, -o) v čem: unbewandert; (omejen) ungebildet, engstirnig, [kleinkariert] kleinkariert

ob-sidēo -ēre -sēdī -sessum (ob in sedēre)

I. intr. kje sedeti, zadrževati se, muditi se: servi ne obsideant Pl. (Poen. prol.), o. domi Ter., in limine Val. Fl. —

II. trans.

1. ob, na čem, pred čim sedeti, stati, muditi se, zadrževati se, bivati: Sil., aram Pl., rana stagna obsident Plin., pollo, qui umbilicum terrarum obsides Poeta ap. Ci. ki prebivaš v središču Zemlje.

2. kaj zajeto (za)držati, imeti, pod stražo imeti, (za)stražiti, oblegati, obstopiti (obstopati), obda(ja)ti, obkoliti (obkoljevati), zaje(ma)ti (z vojsko): S., Iuv., Vell., Aur. idr., vias Ci., itinera Cu., omnes aditūs Iust., Ci., milites ab hostibus obsidebantur N., urbs diu obsessa Cu., Capua obsidebatur (oblegati) acrius quam oppugnabatur (naskakovati); tako tudi: consiliis ab oppugnandā urbe ad obsidendam versis L., totam Italiam suis opibus obsidere atque occupare Ci.; occ. držati v obsednem stanju: Dionysius arcem munierat ad urbem obsidendam N.

3. metaf.
a) zasesti (zasedati), zaje(ma)ti, zavze(ma)ti, imeti v oblasti, v posesti: Aur., corporibus omnis obsidetur locus Ci., obsidet aequor Atlas Sil., tellus obsessa colono Tib., palus obsessa salictis O. = obsajeno z vrbovjem; pren. = zavze(ma)ti, prevze(ma)ti: cum obsideri aures a fratre cerneret L. ko je gledal, kako ga brat kar naprej mori (gluši, nadleguje), o. animum alicuius Iust., feras mentes ira obsidet Petr., (sc. auditor) ab oratore iam obsessus est Ci. je že ves prevzet.
b) prežati na kaj, paziti na kaj, zalezovati koga, kaj, čakati na priložnost za kaj: rostra Ci., stuprum Ci. na priložnost za ljubezensko doživetje.
c) zožiti (zoževati), utesniti (utesnjevati), stisniti (stiskati): fauces obsessae V. zoženo, oteklo, obsessum frigore corpus O. od mraza prevzeto, premraženo, tribunatus obsessus Ci. utesnjen = omejen, zavrt, oviran, omnibus rebus obsessi C. v vseh pogledih pod pritiskom, pectora tantis obsessa malis Sen. tr.

œillères [œjɛr] féminin pluriel plašnice (pri konjski opremi)

avoir des œillères (figuré) biti omejen, ne videti ali razumeti kake stvari

ost|er [ó] (-ra, -ro) scharf, kot britev: messerscharf; (precizen) fein, pri razlikovanju: haarscharf; svetloba: grell; (negladek) [rauh] rau; odgovor ipd.: scharf, geharnischt; padec: schroff; konica: spitz, spitzig, spitz zulaufend; zima, mraz: streng, bitter; klima: [rauh] rau; pogajalec ipd.: hart, knallhart; dim: beißend
oster jezik eine spitze Zunge
oster ovinek der Knick, na cesti: die Spitzkehre
oster pogled scharfe Augen, der Falkenblick
oster sluh scharfes Gehör
ostra barva die Schockfarbe
ostra krtača die Kratzbürste
ostra senca der Schlagschatten
ostra slika ein scharfes Bild
biti ostrega vonja stechend riechen
pokazati v ostri luči figurativno scharf beleuchten
z ostrim … scharf-, spitz-
(pogledom scharfsichtig, jezikom scharfzüngig, spitzzüngig, robom scharfkantig)
ostro omejen snop, žarek: scharf gebündelt, od česa drugega: scharf abgesetzt von
streljati z ostro municijo scharf schießen (tudi figurativno)

oz|ek [ó] (-ka, -ko) eng, schmal; pretirano: überschmal; (tenek) dünn; obleka: schmalgeschnitten, eng (v bokih hüfteng); (ozko omejen) [engbegrenzt] eng begrenzt, [engumgrenzt] eng umgrenzt; človek: engstirnig; Schmal- (film Schmalfilm, kamera Schmalfilmkamera, tir die Schmalspur)
z ozkim … schmal-
(obrazom schmalgesichtig, prsnim košem schmalbrüstig, robom schmalrandig, z ozkimi boki schmalhüftig, ramami schmalschultrig)
ozka odprtina (rega) die Schlitzöffnung
svetilka z ozkim snopom der Tiefstrahler
ozko grlo der [Engpaß] Engpass (tudi figurativno)
ozko črevo anatomija der Leerdarm

pobre moški spol/ženski spol revež, revica, nesrečnik, -nica

pobre de espíritu ubožec na duhu (biblija); človek brez energije, duševno omejen človek
pobre de imaginación človek ozkega obzorja
pobre limosnero berač
pobre vergonzante sramežljiv revež
es un pobre on je izgubljen človek

rečèn (-êna -o) adj. detto:
kje je rečeno, da moram ravno jaz to narediti dov'è detto che lo devo fare proprio io
pren. ta človek je, milo rečeno, malo omejen il tipo è, a dir poco, piuttosto ottuso
odkrito rečeno, tako ne more iti dalje a dirla sinceramente, così non si può andare avanti
med nami rečeno detto fra noi
rečeno — storjeno detto, fatto

restrict [ristríkt] prehodni glagol
omejiti (izdatke itd.) (to na)
utesniti, zmanjšati; restringirati

restricted area zaprto področje
restricted share ekonomija vezana delnica
to restrict a road uvesti omejitev hitrosti na (neki) cesti
to restrict s.o. from s.th. komu kaj prepovedati
to be restricted within narrow limits biti tesno omejen

restrictive [ristríktiv] pridevnik (restrictively prislov)
omejitven, omejevalen, omejujoč, restriktiven

restrictive endorsement trgovina omejen žiro
restrictive regulations omejevalne določbe
restrictive clause slovnica omejevalen (potreben) oziralni stavek

rétrécir [retresir] verbe transitif (z)ožiti; skrčiti; figuré omejiti; verbe intransitif uskočiti se, skrčiti se

se rétrécir zožiti se, skrčiti se; figuré postati bolj omejen (duh)
rétrécir une jupe zožiti krilo
le cercle se rétrécit krog se oži
ce tissu rétrécit au lavage, ne rétrécit pas ta tkanina se uskoči pri pranju, se ne uskoči

samooploditev samostalnik
(način oploditve) ▸ önmegtermékenyítés
Deževniki so dvospolniki in se spolno razmnožujejo, saj imajo naravni mehanizem, ki preprečuje samooploditev. ▸ A földigiliszta kétnemű állat és ivarosan szaporodik, hiszen az önmegtermékenyítést megakadályozó természetes mechanizmussal rendelkezik.
Samooploditev je proces, ki je omejen samo na nekatere rastline. ▸ Az önmegtermékenyítés olyan folyamat, amely csak bizonyos növényekre korlátozódik.
Vsaka paprika nastane s postopkom samooploditve. ▸ Minden paprika önmegtermékenyítés útján jön létre.

spirito¹ m

1. relig. duh

2. duh, duša:
i valori dello spirito duhovne vrednote
rendere lo spirito a Dio evfemistično umreti

3.
gli spiriti degli antenati duše prednikov
gli spiriti celesti angeli
gli spiriti infernali hudiči
lo Spirito Santo relig. Sveti duh
per opera e virtù dello Spirito Santo pog. od svetega duha (stvar, ki ji ne vemo izvora)

4. ekst. duh, strah:
una casa frequentata dagli spiriti hiša strahov

5. čut; nagnjenost:
spirito di corpo privrženost, solidarnost
spirito di giustizia čut za pravičnost
spirito di parte pristranskost

6. živahnost, bistroumnost, duhovitost:
battuta, motto di spirito duhovita domislica
povero di spirito ekst. neumen, omejen
persona di spirito šaljivec
presenza di spirito prisebnost
spirito di patata pog. neslana šala
fare dello spirito duhovičiti

7. duh, bistvo:
lo spirito della legge duh zakona

spol¹ [ô] moški spol (-a …) biologija das Geschlecht
izbrani spol Wahlgeschlecht
lepi/šibki spol das schöne/schwache Geschlecht
močnejši spol das starke Geschlecht
omejen na en spol geschlechtbegrenzt
vezan na spol geschlechtsgebunden
določanje spola die Geschlechtsbestimmung
oseba istega spola die Geschlechtsgenossin, der Geschlechtsgenosse
preverjanje spola die Geschlechtskontrolle
sprememba spola medicina die Geschlechtsumwandlung
razlika med spoloma der Geschlechtsunterschied
razmerje med spoloma das Geschlechtsverhältnis
vloga spola die Geschlechterrolle
ločitev po spolu die Geschlechtertrennung
nagnjenje k lastnemu spolu eigengeschlechtliche Neigung
pripadnost spolu die Geschlechtszugehörigkeit